Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

E-uprava: odzivi in vizija

28.11.2015

Odzivi uporabnikov na prenovljeno e-upravo, predlogi za izboljšanje in vizija odgovornih glede državnega portala.

Z več politične volje, ob primerni strategiji in konsistentnosti ukrepov bi se lahko država uporabnikom na spletu predstavila kot ena točka, prek katere bi ponujala široko paleto storitev - plačevanje davkov, oddajo vlog, e-volitve

Uporabnikom je na voljo prenovljeni državni portal e-uprava. V dobrem tednu dni se je registriralo 2000 uporabnikov. Med odzivi je zaslediti pohvale za lepši in bolj pregleden portal v primerjavi s prejšnjo različico, pa tudi kritične predloge za izboljšanje.

Petčlanska porota Vala 202 se je v dneh pred uradno predstavitvijo seznanila z beta različico e-uprave. Živa Zupan je zadovoljna z jasnimi usmeritvami, ki obiskovalca pričakajo že ob prvem stiku s portalom. “Prva informacija, ki najbolj pade v oči, je prav vodič z navodili, kako začnem uporabljati e-upravo in kaj moram pridobiti, da varno uporabljam ta portal.”

Prenovljena e-uprava je prijaznejša tudi uporabnikom mobilnih naprav, na voljo pa je v slovenskem, angleškem, italijanskem in madžarskem jeziku.

Avtorji prenove so posebno pozornost namenili ranljivejšim skupinam. Slepim, slabovidnim, dislektikom in starejšim je tako na voljo več različnih tem. Kot ugotavlja Živa Zupan, “si lahko izbereš kontrast, ki ga ti vidiš. Če si slaboviden, si lahko zelo povečaš črke. Ko sem na primer kliknila, sem videla znak s prečrtanim ušesom in odprl se mi je video s tolmačem, kar je zelo pohvalno.”

V enem dnevu se je s prenovljenim portalom seznanilo tudi več kot 8500 obiskovalcev. Tem je v precejšnjo pomoč iskalnik, ki se resda še uči in ga bodo v prihodnje nadgrajevali, a že zdaj z vpisom iskane vloge do te pridemo z enim klikom.

Enostavnost je pohvalil tudi član porote Matej Praprotnik“Vidim, da je stran konsistentna in da so vse vloge identične, ko bom torej rešil prvo vlogo, mi bo povsem jasno, kako rešiti naslednjo. In to je vidik, ki mi je zelo všeč.”

Med pomembnejšimi novostmi e-uprave je personalizirano okno do podatkov, ki jih o posamezniku hrani država. Imenuje se Moja eUprava.

Na ta način me bo država obveščala o bližajočih se referendumih, na enem mestu bom imel zbrane oddane vloge, komentarje, ki sem jih oddal na predloge predpisov v javni obravnavi, bo pa to tudi prostor za opomnike, da ne bi slučajno zamudil pomembnega roka, denimo o skorajšnjem poteku veljavnosti potnega lista.

Valovska porota si želeli določenih izboljšav:
– telefonsko številko, ki bi bila v vidnem polju obiskovalcev ves čas, ko bi klikali po različnih podstraneh,
– enostavnejši jezik in ponekod bolj jedrnate vsebine,
– da bi lahko več vlog oddali v elektronski obliki.

Glede večjega števila vlog, ki bi jih lahko oddali elektronsko, vodja projekta prenove e-uprave Tatjana Mizori Zupan odgovarja, da osebne izkaznice, vozniškega dovoljenja in potnega lista elektronsko še nekaj časa ne bomo mogli pridobiti, saj se mora posameznik identificirati pred državnim organom.

“Za ostale vloge, kjer pa se ni potrebno identificirati, pa velikih ovir ni. Bolj je težava v tem, da se morajo procesi v ozadju urediti in potem bodo tudi elektronske vloge lahko na voljo državljanom. Da je vloga res lahko elektronska, je zadaj potrebno urediti procese in zaledne sisteme. In tu nas v prihodnje čaka največ dela.”

Uspešnim tujim primerom e-uprav je skupno, da je državni aparat na spletu združen na eni točki. Državljanu se torej država, kadar ima opraviti z njenim aparatom, ne zdi nekaj kompleksnega in nerazumljivega. Tega koraka v Sloveniji še nismo naredili, smo pa izvedli nujno potrebno prenovo portala.

Slovenija je bila pred začetkom krize sicer v vrhu lestvic, ki spremljajo ponudbo storitev e-uprave. Zaradi pomanjkanja politične volje, jasne strategije in zanemarjanja področja e-uprave v zadnjih letih, pa smo na različnih lestvicah med državami zdrsnili za 15 mest in več.

Med zgledi pa velja izpostaviti Estonijo in Veliko Britanijo. Za slednjo strokovnjak za uporabniško izkušnjo Mitja Mavsar pravi, da so izvedli pravcato revolucijo.

“Imeli so več sto na novo zaposlenih in so ustvarili novo gov.uk. Če ju primerjamo, je naša vizualno zelo podobna, ampak proces, s katerim so prišli Britanci do svoje rešitve, je precej drugačen. Bojim se, da je ta e-uprava še vedno površinski popravek in da bo treba iti globlje, da bo treba storitve zgraditi tako, da bo internet center. Trenutno je v ospredju še vedno postopek.”

Mavsar dodaja, da bomo v končni fazi spoznali, “da ne gre za oblikovanje spletne strani, ampak za oblikovanje procesov, storitev in pravnih aktov na način, da pri pripravi ne sodelujejo samo pravniki, ampak ljudje, ki jim je v interesu, da nekdo to razume in da uporabnik storitev hitro opravi.”

Odgovorni za prenovo so v prvem tednu prejeli številne odzive in obljubljajo, da bodo predloge za izboljšave upoštevali. Kot idejo pa omenjajo tudi krovni portal za komuniciranje državljanov z državo. Namesto množice nepreglednih strani – ena državna točka.

Tatjana Mizori Zupan (direktorat za informatiko na Ministrstvu za javno upravo) med načrti z e-upravo izpostavlja, da želijo povečati nabor podatkov, v katere bodo lahko vpogledovali uporabniki, ponuditi pa želijo tudi bolj personalizirane storitve.

“To nam bodo omogočali t. i. vodiči, kjer bomo posameznika vodili po njegovi življenjski situaciji. Pri selitvi, na primer, morate sami vedeti, kaj morate opraviti, potem pa lahko poiščete posamezne vloge na portalu. Pri vodiču pa vam bomo na podlagi vprašanj, povezanih s selitvijo, ponudili nabor tistih storitev, ki jih morate opraviti in ki vam jih priporočamo, da jih opravite. To pa je tista smer, kamor želimo, torej bolj personalizirane in bolj zaključene storitve.”


Reakcija

409 epizod

Reakcija

409 epizod


S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.

E-uprava: odzivi in vizija

28.11.2015

Odzivi uporabnikov na prenovljeno e-upravo, predlogi za izboljšanje in vizija odgovornih glede državnega portala.

Z več politične volje, ob primerni strategiji in konsistentnosti ukrepov bi se lahko država uporabnikom na spletu predstavila kot ena točka, prek katere bi ponujala široko paleto storitev - plačevanje davkov, oddajo vlog, e-volitve

Uporabnikom je na voljo prenovljeni državni portal e-uprava. V dobrem tednu dni se je registriralo 2000 uporabnikov. Med odzivi je zaslediti pohvale za lepši in bolj pregleden portal v primerjavi s prejšnjo različico, pa tudi kritične predloge za izboljšanje.

Petčlanska porota Vala 202 se je v dneh pred uradno predstavitvijo seznanila z beta različico e-uprave. Živa Zupan je zadovoljna z jasnimi usmeritvami, ki obiskovalca pričakajo že ob prvem stiku s portalom. “Prva informacija, ki najbolj pade v oči, je prav vodič z navodili, kako začnem uporabljati e-upravo in kaj moram pridobiti, da varno uporabljam ta portal.”

Prenovljena e-uprava je prijaznejša tudi uporabnikom mobilnih naprav, na voljo pa je v slovenskem, angleškem, italijanskem in madžarskem jeziku.

Avtorji prenove so posebno pozornost namenili ranljivejšim skupinam. Slepim, slabovidnim, dislektikom in starejšim je tako na voljo več različnih tem. Kot ugotavlja Živa Zupan, “si lahko izbereš kontrast, ki ga ti vidiš. Če si slaboviden, si lahko zelo povečaš črke. Ko sem na primer kliknila, sem videla znak s prečrtanim ušesom in odprl se mi je video s tolmačem, kar je zelo pohvalno.”

V enem dnevu se je s prenovljenim portalom seznanilo tudi več kot 8500 obiskovalcev. Tem je v precejšnjo pomoč iskalnik, ki se resda še uči in ga bodo v prihodnje nadgrajevali, a že zdaj z vpisom iskane vloge do te pridemo z enim klikom.

Enostavnost je pohvalil tudi član porote Matej Praprotnik“Vidim, da je stran konsistentna in da so vse vloge identične, ko bom torej rešil prvo vlogo, mi bo povsem jasno, kako rešiti naslednjo. In to je vidik, ki mi je zelo všeč.”

Med pomembnejšimi novostmi e-uprave je personalizirano okno do podatkov, ki jih o posamezniku hrani država. Imenuje se Moja eUprava.

Na ta način me bo država obveščala o bližajočih se referendumih, na enem mestu bom imel zbrane oddane vloge, komentarje, ki sem jih oddal na predloge predpisov v javni obravnavi, bo pa to tudi prostor za opomnike, da ne bi slučajno zamudil pomembnega roka, denimo o skorajšnjem poteku veljavnosti potnega lista.

Valovska porota si želeli določenih izboljšav:
– telefonsko številko, ki bi bila v vidnem polju obiskovalcev ves čas, ko bi klikali po različnih podstraneh,
– enostavnejši jezik in ponekod bolj jedrnate vsebine,
– da bi lahko več vlog oddali v elektronski obliki.

Glede večjega števila vlog, ki bi jih lahko oddali elektronsko, vodja projekta prenove e-uprave Tatjana Mizori Zupan odgovarja, da osebne izkaznice, vozniškega dovoljenja in potnega lista elektronsko še nekaj časa ne bomo mogli pridobiti, saj se mora posameznik identificirati pred državnim organom.

“Za ostale vloge, kjer pa se ni potrebno identificirati, pa velikih ovir ni. Bolj je težava v tem, da se morajo procesi v ozadju urediti in potem bodo tudi elektronske vloge lahko na voljo državljanom. Da je vloga res lahko elektronska, je zadaj potrebno urediti procese in zaledne sisteme. In tu nas v prihodnje čaka največ dela.”

Uspešnim tujim primerom e-uprav je skupno, da je državni aparat na spletu združen na eni točki. Državljanu se torej država, kadar ima opraviti z njenim aparatom, ne zdi nekaj kompleksnega in nerazumljivega. Tega koraka v Sloveniji še nismo naredili, smo pa izvedli nujno potrebno prenovo portala.

Slovenija je bila pred začetkom krize sicer v vrhu lestvic, ki spremljajo ponudbo storitev e-uprave. Zaradi pomanjkanja politične volje, jasne strategije in zanemarjanja področja e-uprave v zadnjih letih, pa smo na različnih lestvicah med državami zdrsnili za 15 mest in več.

Med zgledi pa velja izpostaviti Estonijo in Veliko Britanijo. Za slednjo strokovnjak za uporabniško izkušnjo Mitja Mavsar pravi, da so izvedli pravcato revolucijo.

“Imeli so več sto na novo zaposlenih in so ustvarili novo gov.uk. Če ju primerjamo, je naša vizualno zelo podobna, ampak proces, s katerim so prišli Britanci do svoje rešitve, je precej drugačen. Bojim se, da je ta e-uprava še vedno površinski popravek in da bo treba iti globlje, da bo treba storitve zgraditi tako, da bo internet center. Trenutno je v ospredju še vedno postopek.”

Mavsar dodaja, da bomo v končni fazi spoznali, “da ne gre za oblikovanje spletne strani, ampak za oblikovanje procesov, storitev in pravnih aktov na način, da pri pripravi ne sodelujejo samo pravniki, ampak ljudje, ki jim je v interesu, da nekdo to razume in da uporabnik storitev hitro opravi.”

Odgovorni za prenovo so v prvem tednu prejeli številne odzive in obljubljajo, da bodo predloge za izboljšave upoštevali. Kot idejo pa omenjajo tudi krovni portal za komuniciranje državljanov z državo. Namesto množice nepreglednih strani – ena državna točka.

Tatjana Mizori Zupan (direktorat za informatiko na Ministrstvu za javno upravo) med načrti z e-upravo izpostavlja, da želijo povečati nabor podatkov, v katere bodo lahko vpogledovali uporabniki, ponuditi pa želijo tudi bolj personalizirane storitve.

“To nam bodo omogočali t. i. vodiči, kjer bomo posameznika vodili po njegovi življenjski situaciji. Pri selitvi, na primer, morate sami vedeti, kaj morate opraviti, potem pa lahko poiščete posamezne vloge na portalu. Pri vodiču pa vam bomo na podlagi vprašanj, povezanih s selitvijo, ponudili nabor tistih storitev, ki jih morate opraviti in ki vam jih priporočamo, da jih opravite. To pa je tista smer, kamor želimo, torej bolj personalizirane in bolj zaključene storitve.”


27.06.2015

Lambert proti Franciji

Evropsko sodišče za človekove pravice je pred kratkim pritrdilo odločitvi francoskega pravosodja, ki je dalo zeleno luč, da 38-letnega tetraplegika Vincenta Lamberta odklopijo z aparata, ki ga ohranja pri življenju. Gre za odločitev, ki v Evropi predstavlja prelomnico, saj je Lambertu podobnih primerov samo v Franciji več tisoč. Je Evropsko sodišče za človekove pravice s to razsodbo res izgubilo vlogo vesti Evrope in ali so se vrata v zvezi z legalizacijo evtanazije v Evropi s tem res priprla?


20.06.2015

Seksting

Prodaja pametnih telefonov se še vedno zelo povečuje. To velja tako za Slovenijo kot cel svet. Kar 80 odstotkov mladostnikov med 13 in 17 letom in skoraj 90 odstotkov mladih, starih od 18 do 24 let, uporablja pametne telefone. Ti še zdaleč niso več naprave za izmenjevanje tekstovnih sporočil in klicev, ampak se razvijajo v naprave za širjenje eksplicitnih fotografij in posnetkov. Kljub temu je danes še zmeraj številnim posameznikom nepoznan izraz seksting, čeprav je bil leta 2009 eden od finalistov za besedo leta pri ameriškem slovarju New Oxford American Dictionary.


06.06.2015

Javne kuhinje

Presenetljiv in presunljiv je podatek, da se v javnih kuhinjah prehranjuje vse več družin z mladoletnimi otroki.


30.05.2015

Tobačna industrija

Dve tretjini kadilcev umreta zaradi bolezni, ki so posledica kajenja. Kadilci v povprečju umrejo 15 do 20 let mlajši kot nekadilci. Evropska tobačna direktiva od nas zahteva strožjo zakonodajo, toda tobačna industrija je zelo prilagodljiva.


23.05.2015

O fenomenu ljubiteljske kulture

Ljubiteljska kultura v Sloveniji je množična, a tako rekoč neraziskana dejavnost. Kdaj bomo dobili obsežnejše primerjalne študije tega področja? Ali prepoznamo v njej vrhunskost, nemalokrat na ravni profesionalcev? Zakaj je v primerjavi s profesionalno kulturo ljubiteljska redkeje, če sploh, zastopana v medijih? Kako je s financiranjem tega področja? In nenazadnje, ali v poskusih razumevanja ljubiteljske kulture dualizem profesionalno - ljubiteljsko morda pretirano poudarjamo? Navsezadnje druga z drugo dobro sodelujeta.


16.05.2015

Kriza v Makedoniji

V Makedoniji vre. Ne zgolj zaradi zadnjih spopadov v Kumanovem, ki so dobili etnični pridih, in tako Makedonce spomnili na krvavo leto 2001, ampak tudi zaradi dalj časa trajajoče institucionalne krize, zaradi katere se Makedonci že dalj časa sprašujejo, komu je še mogoče zaupati. Prav zato se je v Skopju v nedeljo nadaljujejo protivladni protesti.


16.05.2015

Kriza v Makedoniji

V Makedoniji vre. Ne zgolj zaradi zadnjih spopadov v Kumanovem, ki so dobili etnični pridih, in tako Makedonce spomnili na krvavo leto 2001, ampak tudi zaradi dalj časa trajajoče institucionalne krize, zaradi katere se Makedonci že dalj časa sprašujejo, komu je še mogoče zaupati. Prav zato se je v Skopju v nedeljo nadaljujejo protivladni protesti.


09.05.2015

Vinil je In!

Prodaja gramofonskih plošč zadnja leta narašča. Številni to pripisujejo trenutni modni muhi, spet drugi v porastu prodaje vinila vidijo rešilno bilko glasbene industrije, za katero skrbijo predvsem ljubitelji glasbe in zbiralci. Čeprav prodaja glasbe na splošno še vedno upada in so današnji zapisi na vinilnih ploščah drugačni, pa je nostalgija nekaterih toliko večja.


02.05.2015

Krasni novi svet

Če na mladih stoji svet, kakšnega bo ustvarila mladina, ki jo je zaznamovala gospodarska kriza? Se bo potrdilo prepričanje o narcisoidnih generacijah? Ali pa bodo mladi bolj hvaležni za dane priložnosti in manj zagledani sami vase? Bo prevladala apatija ali bodo mladi glasniki in ustvarjalci novega družbenega sistema? Odgovore bo prinesel čas, o možnostih pa smo z domačimi in tujimi strokovnjaki govorili v Reakciji.


25.04.2015

Natočimo si kozarec čiste pitne vode

Se v lagodnem prepričanju, da imamo pri nas vode v izobilju, ne zavedamo njenega pravega pomena? Kako je voda povezana z gospodarsko rastjo, privatizacijo in čezmernim potrošništvom? Kako drzni smo pri razmišljanju o potencialu vode. Kozarec vode smo si natočili skupaj z Lučko Kajfež Bogataj in Dušanom Plutom.


18.04.2015

Kako nastanejo prvaki

Vrhunski športni dosežki so plod mnogih dejavnikov: prirojenega talenta, psihološke pripravljenosti, sreče in seveda mnogih ur treninga. Katera od teh komponent je najpomembnejša? Športniki večinoma pravijo, da brez trdega dela ni uspeha, ne glede na talentiranost posameznika.


11.04.2015

Omejena neomejenost

Tokrat smo se v Reakciji osredotočili na drobni tisk cenikov oziroma pogodb, ki jih sklepate z vašimi mobilnimi operaterji. Ste kdaj preverili, kaj vam ponujajo pod besedo neomejeno? Pri klicih in SMS oziroma MMS sporočilih porabniki nimamo težav, ta pa nastopi pri prenosu podatkov, kjer nas po določeni količini operaterji večinoma tako zamejijo s hitrostjo, da naš mobilni internet postane povsem neuporaben. Omejena neomejenost torej.


04.04.2015

Ljubezen na internetu

V sobotni Reakciji odkrivamo vpliv družbenih omrežij na identiteto posameznika in partnerske odnose.


28.03.2015

Komercialni dogodki

Tehtamo mnenja in predstavljamo nekaj primerov iz tujine!


07.03.2015

Oglaševanje v javnih zdravstvenih zavodih

Pred leti so nas v čakalnicah zdravstvenih zavodov bombardirali z oglasi za klobase, pnevmatike, bančne storitve, medicinske sestre in zdravniki pa so nas prepričevali, kako super so določeni komercialni izdelki, saj so za promocijo prejeli neko nagrado. Ravno v zdravstvenih ustanovah ljudje oglase bolj čustveno zaznavamo in ti imajo na nas večji prepričevalni učinek. Kako je urejeno oglaševanje v javnih zdravstvenih zavodih, smo preverjali v Sobotni reakciji.


28.02.2015

Internetna nevtralnost

Internetna nevtralnost naj bi v praksi zagotavljala enakovredna razmerja med omrežji, uporabniki in napravami. Vsi naj bi torej imeli na spletu enakovredene dostop do vseh vsebin, brez omejitev in blokad. A praksa je tudi v Sloveniji drugačna, kar štirje mobilni operaterji so namreč prejeli odločbo o kršitvi internetne nevtralnosti. Zakaj je temu tako in kako se bosta slovenska in globalna e-avtocesta razvijali v prihodnosti smo raziskovali v sobotni Reakciji.


13.02.2015

Otroci s tremi biološkimi starši tudi v Sloveniji?

Otroci s tremi biološkimi starši? Morda se sliši strašljivo, a gre za postopek, ki bi preprečil dedni prenos bolezni in tako obudil upanje mnogih družin, ki se spopadajo z genetskimi obolenji. Velika Britanija je prva država na svetu, ki bo zelo verjetno odobrila za mnoge sporen postopek. Kaj pravzaprav prinaša nov postopek, kakšna etična vprašanja sproža in ali smo nanj pripravljeni tudi že v Sloveniji?


07.02.2015

Brezpilotni letalniki

Vojaško rabo t. i. dronov oz. trotov zanemarjamo in se posvečamo zasebni uporabi. Naj bo to hobi ali pa kot ponudba storitev povezanh s t. i. droni, kar že ponujajo nekateri naši podjetniki. Govorimo o primerih izvirnih praks rabe daljinsko vodenih letečih naprav, težnjah po reguliranju uporabe in prihodnosti.


31.01.2015

Videonadzor

Se kdaj vprašate, koliko kamer vas ujame ob vsakodnevnih opravkih? Če bi živeli v Londonu, bi vas na sprehodu posnelo kar nekaj sto kamer. Podatki so različni, a v Veliki Britaniji naj bi bilo nameščenih od štiri do šest milijonov videokamer, večina naj bi jih bila v zasebni lasti. Pri nas so številke seveda manjše. 15.000 kamer naj bi imel nameščenih javni sektor, poslovni 45.000, 1650 pa naj bi jih bilo nameščenih na avtocestah. Koliko je kamer v zasebni lasti, ne vemo – postavi jo lahko vsak, a le na svoje dvorišče. Videonadzor je namreč upravičen vedno in samo takrat, ko varuje posameznika ali premoženje, vsak primer posebej pa preveri državni nadzornik za varstvo osebnih podatkov. Kaj se torej dogaja z videonadzorom ob naraščajočih željah po neprestanem snemanju? Več v tokratni sobotni Reakciji.


24.01.2015

Prelomne volitve v Grčiji

Grčija, država, ki je v času krize izgubila 25 odstotkov BDP, javni dolg pa iz 110 odstotkov BDP-ja povečala na 160 odstotkov, je tik pred parlamentarnimi volitvami, na katerih se zmago napoveduje levi stranki Siriza, ki jo pogosto zmotno imenujemo kar za radikalno levico. Kakšne posledice bi lahko imele politične spremembe v Grčiji tako na notranje kot širše evropske razmere, raziskujemo v sobotni oddaji Reakcija.


Stran 9 od 21
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov