Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Odzivi uporabnikov na prenovljeno e-upravo, predlogi za izboljšanje in vizija odgovornih glede državnega portala.
Z več politične volje, ob primerni strategiji in konsistentnosti ukrepov bi se lahko država uporabnikom na spletu predstavila kot ena točka, prek katere bi ponujala široko paleto storitev - plačevanje davkov, oddajo vlog, e-volitve
Uporabnikom je na voljo prenovljeni državni portal e-uprava. V dobrem tednu dni se je registriralo 2000 uporabnikov. Med odzivi je zaslediti pohvale za lepši in bolj pregleden portal v primerjavi s prejšnjo različico, pa tudi kritične predloge za izboljšanje.
Petčlanska porota Vala 202 se je v dneh pred uradno predstavitvijo seznanila z beta različico e-uprave. Živa Zupan je zadovoljna z jasnimi usmeritvami, ki obiskovalca pričakajo že ob prvem stiku s portalom. “Prva informacija, ki najbolj pade v oči, je prav vodič z navodili, kako začnem uporabljati e-upravo in kaj moram pridobiti, da varno uporabljam ta portal.”
Prenovljena e-uprava je prijaznejša tudi uporabnikom mobilnih naprav, na voljo pa je v slovenskem, angleškem, italijanskem in madžarskem jeziku.
Avtorji prenove so posebno pozornost namenili ranljivejšim skupinam. Slepim, slabovidnim, dislektikom in starejšim je tako na voljo več različnih tem. Kot ugotavlja Živa Zupan, “si lahko izbereš kontrast, ki ga ti vidiš. Če si slaboviden, si lahko zelo povečaš črke. Ko sem na primer kliknila, sem videla znak s prečrtanim ušesom in odprl se mi je video s tolmačem, kar je zelo pohvalno.”
V enem dnevu se je s prenovljenim portalom seznanilo tudi več kot 8500 obiskovalcev. Tem je v precejšnjo pomoč iskalnik, ki se resda še uči in ga bodo v prihodnje nadgrajevali, a že zdaj z vpisom iskane vloge do te pridemo z enim klikom.
Enostavnost je pohvalil tudi član porote Matej Praprotnik: “Vidim, da je stran konsistentna in da so vse vloge identične, ko bom torej rešil prvo vlogo, mi bo povsem jasno, kako rešiti naslednjo. In to je vidik, ki mi je zelo všeč.”
Med pomembnejšimi novostmi e-uprave je personalizirano okno do podatkov, ki jih o posamezniku hrani država. Imenuje se Moja eUprava.
Na ta način me bo država obveščala o bližajočih se referendumih, na enem mestu bom imel zbrane oddane vloge, komentarje, ki sem jih oddal na predloge predpisov v javni obravnavi, bo pa to tudi prostor za opomnike, da ne bi slučajno zamudil pomembnega roka, denimo o skorajšnjem poteku veljavnosti potnega lista.
Valovska porota si želeli določenih izboljšav:
– telefonsko številko, ki bi bila v vidnem polju obiskovalcev ves čas, ko bi klikali po različnih podstraneh,
– enostavnejši jezik in ponekod bolj jedrnate vsebine,
– da bi lahko več vlog oddali v elektronski obliki.
Glede večjega števila vlog, ki bi jih lahko oddali elektronsko, vodja projekta prenove e-uprave Tatjana Mizori Zupan odgovarja, da osebne izkaznice, vozniškega dovoljenja in potnega lista elektronsko še nekaj časa ne bomo mogli pridobiti, saj se mora posameznik identificirati pred državnim organom.
“Za ostale vloge, kjer pa se ni potrebno identificirati, pa velikih ovir ni. Bolj je težava v tem, da se morajo procesi v ozadju urediti in potem bodo tudi elektronske vloge lahko na voljo državljanom. Da je vloga res lahko elektronska, je zadaj potrebno urediti procese in zaledne sisteme. In tu nas v prihodnje čaka največ dela.”
Uspešnim tujim primerom e-uprav je skupno, da je državni aparat na spletu združen na eni točki. Državljanu se torej država, kadar ima opraviti z njenim aparatom, ne zdi nekaj kompleksnega in nerazumljivega. Tega koraka v Sloveniji še nismo naredili, smo pa izvedli nujno potrebno prenovo portala.
Slovenija je bila pred začetkom krize sicer v vrhu lestvic, ki spremljajo ponudbo storitev e-uprave. Zaradi pomanjkanja politične volje, jasne strategije in zanemarjanja področja e-uprave v zadnjih letih, pa smo na različnih lestvicah med državami zdrsnili za 15 mest in več.
Med zgledi pa velja izpostaviti Estonijo in Veliko Britanijo. Za slednjo strokovnjak za uporabniško izkušnjo Mitja Mavsar pravi, da so izvedli pravcato revolucijo.
“Imeli so več sto na novo zaposlenih in so ustvarili novo gov.uk. Če ju primerjamo, je naša vizualno zelo podobna, ampak proces, s katerim so prišli Britanci do svoje rešitve, je precej drugačen. Bojim se, da je ta e-uprava še vedno površinski popravek in da bo treba iti globlje, da bo treba storitve zgraditi tako, da bo internet center. Trenutno je v ospredju še vedno postopek.”
Mavsar dodaja, da bomo v končni fazi spoznali, “da ne gre za oblikovanje spletne strani, ampak za oblikovanje procesov, storitev in pravnih aktov na način, da pri pripravi ne sodelujejo samo pravniki, ampak ljudje, ki jim je v interesu, da nekdo to razume in da uporabnik storitev hitro opravi.”
Odgovorni za prenovo so v prvem tednu prejeli številne odzive in obljubljajo, da bodo predloge za izboljšave upoštevali. Kot idejo pa omenjajo tudi krovni portal za komuniciranje državljanov z državo. Namesto množice nepreglednih strani – ena državna točka.
Tatjana Mizori Zupan (direktorat za informatiko na Ministrstvu za javno upravo) med načrti z e-upravo izpostavlja, da želijo povečati nabor podatkov, v katere bodo lahko vpogledovali uporabniki, ponuditi pa želijo tudi bolj personalizirane storitve.
“To nam bodo omogočali t. i. vodiči, kjer bomo posameznika vodili po njegovi življenjski situaciji. Pri selitvi, na primer, morate sami vedeti, kaj morate opraviti, potem pa lahko poiščete posamezne vloge na portalu. Pri vodiču pa vam bomo na podlagi vprašanj, povezanih s selitvijo, ponudili nabor tistih storitev, ki jih morate opraviti in ki vam jih priporočamo, da jih opravite. To pa je tista smer, kamor želimo, torej bolj personalizirane in bolj zaključene storitve.”
Odzivi uporabnikov na prenovljeno e-upravo, predlogi za izboljšanje in vizija odgovornih glede državnega portala.
Z več politične volje, ob primerni strategiji in konsistentnosti ukrepov bi se lahko država uporabnikom na spletu predstavila kot ena točka, prek katere bi ponujala široko paleto storitev - plačevanje davkov, oddajo vlog, e-volitve
Uporabnikom je na voljo prenovljeni državni portal e-uprava. V dobrem tednu dni se je registriralo 2000 uporabnikov. Med odzivi je zaslediti pohvale za lepši in bolj pregleden portal v primerjavi s prejšnjo različico, pa tudi kritične predloge za izboljšanje.
Petčlanska porota Vala 202 se je v dneh pred uradno predstavitvijo seznanila z beta različico e-uprave. Živa Zupan je zadovoljna z jasnimi usmeritvami, ki obiskovalca pričakajo že ob prvem stiku s portalom. “Prva informacija, ki najbolj pade v oči, je prav vodič z navodili, kako začnem uporabljati e-upravo in kaj moram pridobiti, da varno uporabljam ta portal.”
Prenovljena e-uprava je prijaznejša tudi uporabnikom mobilnih naprav, na voljo pa je v slovenskem, angleškem, italijanskem in madžarskem jeziku.
Avtorji prenove so posebno pozornost namenili ranljivejšim skupinam. Slepim, slabovidnim, dislektikom in starejšim je tako na voljo več različnih tem. Kot ugotavlja Živa Zupan, “si lahko izbereš kontrast, ki ga ti vidiš. Če si slaboviden, si lahko zelo povečaš črke. Ko sem na primer kliknila, sem videla znak s prečrtanim ušesom in odprl se mi je video s tolmačem, kar je zelo pohvalno.”
V enem dnevu se je s prenovljenim portalom seznanilo tudi več kot 8500 obiskovalcev. Tem je v precejšnjo pomoč iskalnik, ki se resda še uči in ga bodo v prihodnje nadgrajevali, a že zdaj z vpisom iskane vloge do te pridemo z enim klikom.
Enostavnost je pohvalil tudi član porote Matej Praprotnik: “Vidim, da je stran konsistentna in da so vse vloge identične, ko bom torej rešil prvo vlogo, mi bo povsem jasno, kako rešiti naslednjo. In to je vidik, ki mi je zelo všeč.”
Med pomembnejšimi novostmi e-uprave je personalizirano okno do podatkov, ki jih o posamezniku hrani država. Imenuje se Moja eUprava.
Na ta način me bo država obveščala o bližajočih se referendumih, na enem mestu bom imel zbrane oddane vloge, komentarje, ki sem jih oddal na predloge predpisov v javni obravnavi, bo pa to tudi prostor za opomnike, da ne bi slučajno zamudil pomembnega roka, denimo o skorajšnjem poteku veljavnosti potnega lista.
Valovska porota si želeli določenih izboljšav:
– telefonsko številko, ki bi bila v vidnem polju obiskovalcev ves čas, ko bi klikali po različnih podstraneh,
– enostavnejši jezik in ponekod bolj jedrnate vsebine,
– da bi lahko več vlog oddali v elektronski obliki.
Glede večjega števila vlog, ki bi jih lahko oddali elektronsko, vodja projekta prenove e-uprave Tatjana Mizori Zupan odgovarja, da osebne izkaznice, vozniškega dovoljenja in potnega lista elektronsko še nekaj časa ne bomo mogli pridobiti, saj se mora posameznik identificirati pred državnim organom.
“Za ostale vloge, kjer pa se ni potrebno identificirati, pa velikih ovir ni. Bolj je težava v tem, da se morajo procesi v ozadju urediti in potem bodo tudi elektronske vloge lahko na voljo državljanom. Da je vloga res lahko elektronska, je zadaj potrebno urediti procese in zaledne sisteme. In tu nas v prihodnje čaka največ dela.”
Uspešnim tujim primerom e-uprav je skupno, da je državni aparat na spletu združen na eni točki. Državljanu se torej država, kadar ima opraviti z njenim aparatom, ne zdi nekaj kompleksnega in nerazumljivega. Tega koraka v Sloveniji še nismo naredili, smo pa izvedli nujno potrebno prenovo portala.
Slovenija je bila pred začetkom krize sicer v vrhu lestvic, ki spremljajo ponudbo storitev e-uprave. Zaradi pomanjkanja politične volje, jasne strategije in zanemarjanja področja e-uprave v zadnjih letih, pa smo na različnih lestvicah med državami zdrsnili za 15 mest in več.
Med zgledi pa velja izpostaviti Estonijo in Veliko Britanijo. Za slednjo strokovnjak za uporabniško izkušnjo Mitja Mavsar pravi, da so izvedli pravcato revolucijo.
“Imeli so več sto na novo zaposlenih in so ustvarili novo gov.uk. Če ju primerjamo, je naša vizualno zelo podobna, ampak proces, s katerim so prišli Britanci do svoje rešitve, je precej drugačen. Bojim se, da je ta e-uprava še vedno površinski popravek in da bo treba iti globlje, da bo treba storitve zgraditi tako, da bo internet center. Trenutno je v ospredju še vedno postopek.”
Mavsar dodaja, da bomo v končni fazi spoznali, “da ne gre za oblikovanje spletne strani, ampak za oblikovanje procesov, storitev in pravnih aktov na način, da pri pripravi ne sodelujejo samo pravniki, ampak ljudje, ki jim je v interesu, da nekdo to razume in da uporabnik storitev hitro opravi.”
Odgovorni za prenovo so v prvem tednu prejeli številne odzive in obljubljajo, da bodo predloge za izboljšave upoštevali. Kot idejo pa omenjajo tudi krovni portal za komuniciranje državljanov z državo. Namesto množice nepreglednih strani – ena državna točka.
Tatjana Mizori Zupan (direktorat za informatiko na Ministrstvu za javno upravo) med načrti z e-upravo izpostavlja, da želijo povečati nabor podatkov, v katere bodo lahko vpogledovali uporabniki, ponuditi pa želijo tudi bolj personalizirane storitve.
“To nam bodo omogočali t. i. vodiči, kjer bomo posameznika vodili po njegovi življenjski situaciji. Pri selitvi, na primer, morate sami vedeti, kaj morate opraviti, potem pa lahko poiščete posamezne vloge na portalu. Pri vodiču pa vam bomo na podlagi vprašanj, povezanih s selitvijo, ponudili nabor tistih storitev, ki jih morate opraviti in ki vam jih priporočamo, da jih opravite. To pa je tista smer, kamor želimo, torej bolj personalizirane in bolj zaključene storitve.”
Nad našimi glavami iz dneva v dan leta vse več trotov oziroma dronov. Brezpilotni letalniki so vroče tržno blago, ki ga lahko kupi prav vsak. Kakšne ukrepe proti njim opažajo dronologi? Zakaj so droni idealno tehnično sredstvo za organe pregona in koliko namerava za njih nameniti vojska? Je res, da lahko drona upravlja prav vsak?
Tokrat se odzivata Marjan Jerman in Gorazd Rečnik - na vse številčnejše brezpilotne letalnike, ki jih, kljub manku regulacije, trgovci vse agresivneje reklamirajo, ljudje pa jih kupujejo iz zelo različnih razlogov.
Električna in elektronska oprema vse bolj revolucionarno posega v življenje ljudi. Vedno več je tehnoloških inovacij, s čimer se življenje naših naprav vse bolj skrajšuje. To vodi v porast elektronskih odpadkov, lani smo, denimo, na svetu proizvedli že skoraj 42 milijonov ton elektronske odpadne opreme, ki prepogosto konča na od javnosti odmaknjenih odlagališčih v državah tretjega sveta, kar številni plačajo tudi z zdravjem. Kako zapopasti vse večji kup odpadne elektronske opreme in ali je miselnost, ki jo vse bolj diktira potrošniška industrija, mogoče spremeniti, smo se s strokovnjaki spraševali v sobotni Reakciji.
Zajezile bodo sivo ekonomijo; proračun ne bo več prikrajšan za 2 milijardi letno. V deželi bo red. Prihajajo davčne blagajne. Le zakaj se jih nekateri otepajo ali bojijo kot hudič križa? V visokogorskih kočah navsezadnje deluje internet, ki je pogoj za delovanje davčnih blagajn, s svetlobno hitrostjo in to celo v vsakem vremenu! O absurdih, ki dokazujejo, da so zakonodajalci izgubili stik z resničnim položajem svojih državljanov, v Reakciji
Tuji mojstri in mediji obiskujejo in hvalijo naše vrhunske kuharje, Teden restavracij, teden, ki je namenjen promociji vrhunske kulinarike je množično obiskan, pred dnevi smo odprli Center kulinarike in turizma, ki bo izobraževal vrhunske kadre. Zdi se, da so potrebe po vrhunski kulinariki v Sloveniji vedno večje… Ali mediji o tem preveč radi govorimo? Vrhunska kulinarika po slovensko, s štirimi vrhunskimi kuharji in kulinaričnim recenzentom!
Nekaj sto ljudi letno umre zgolj zato, ker jim v prvih minutah srčnega zastoja očividci ne pomagajo. Včasih zaradi neznanja, pogosto pa zato, ker jih popolnoma paralizira strah. Kako ga v tako usodnih trenutkih premagati?
Dobro leto se na izpitnih centrih po Sloveniji izvaja teoretični del vozniškega izpita s pomočjo elektronskega testiranja, ki je zamenjalo klasične pole. Ker je potrebno teoretični del opraviti preden kandidat začne z vožnjo, nekateri nov način kritizirajo, češ da se postopek pridobivanja vozniškega izpita zato lahko precej zavleče. Nabor 2000 vprašanj na spletni strani Javne agencije RS za varnost prometa zagotavlja več znanja, statistika pa kaže, da se je uspeh kandidatov pri opravljanju teorije tudi občutno izboljšal.
Ali še zaupamo državnemu nadzoru nad raznovrstnim blagom, ki ga je moč kupiti na slovenskih tleh. So mehanizmi nadzora vedno vklopljeni ali so klecnili pod težo pritiskov interesov kapitala? Če slednje drži, je odgovornost za nadzor in varnost blaga zdaj na plečih finančno vse bolj podhranjenih nevladnih organizacij in potrošnikov?!
Prvi prihod večjega števila beguncev nas je presenetil. Njihove zgodbe, ki smo jih posneli ob slovenski meji, govorijo o tem, da bi izčrpani, obremenjeni s težkimi spomni in travmami, na tleh z otroki v naročju, ob najnujnejšem potrebovali tudi psihosocialno pomoč in oporo. Evropski psihologi so enotni v ugotovitvi, da Evropa ne more nadaljevati takšnega razdrobljenega in postopnega odziva na to krizo. Koliko psihologov bo pomagalo beguncem, ki prihajajo?
V Ljubljani kolesari tudi do 15 odstotkov vseh udeležencev v prometu, ta delež je iz leta v leto večji – toda se ob tem povečuje tudi kolesarska kultura in strpnost v prometu? V tednu mobilnosti smo se v prestolnici pomešali med kolesarje vseh vrst in preverili, kako skrbijo za svojo varnost in varnost drugih udeležencev v prometu.
Prepoved krmljenja prostoživečih živali na javnih površinah v mestih, kot so golobi ali zapuščene mačke, je najbolj običajen ukrep, s katerim mestne oblasti skušajo omejiti nadaljnje širjenje populacije teh živali. V Ljubljani je taka prepoved (velja od sredine avgusta) še sveža in zbuja različna mnenja od globokega strinjanja do zgroženosti. Kako in s kakšnim uspehom so se s problemom prenaseljenosti golobov na trgih, podgan, ki lezejo iz podzemlja ali drugih prostoživečih ali potepuških živali spopadali še v nekaterih drugih mestih . . .
Zakaj se mora vsako leto spreminjati pravilnik o izpitnih centrih za opravljanje vozniškega izpita? Tudi ta, ki bo začel veljati sredi septembra, je povzročil veliko nezadovoljstva v občinah, kjer ni mogoče opravljati vozniškega izpita. Se jim je res zgodila krivica ali bodo zaradi tega njihovi kandidati bolje in varneje vozili?
V Sloveniji je v javnih upravi zaposlenih 115 športnikov in trenerjev. A vsi vrhunski športniki nimajo ustreznih formalnih pogojev za zaposlitev v slovenski vojski, policiji ali carini, kar občasno sproža veliko nejevolje. O zapletenem sistemu zaposlovanja športnikov, kriterijih in prednostnih listah.
V Sloveniji je v javnih upravi zaposlenih 115 športnikov in trenerjev. A vsi vrhunski športniki nimajo ustreznih formalnih pogojev za zaposlitev v slovenski vojski, policiji ali carini, kar občasno sproža veliko nejevolje. O zapletenem sistemu zaposlovanja športnikov, kriterijih in prednostnih listah.
Do 11. stoletja so bili posamezniki znani po vzdevkih in poimenovanjih, po katerih so se razlikovali od ostalih soimenjakov. Prebivalci mest in vasi so vedeli, kdo je Pavle Šepavi, kdo Pavle Zidar in kdo Pavle Martinov sin. Sredi 11. stoletja so Benečani zaradi potreb davčnega sistema uvedli priimke, ki so postali dedni in so prehajali na sinove, ki so za umrlimi očeti plačevali davke. Še danes priimki prehajajo iz roda v rod, vendar se trendi spreminjajo, še zlasti pri sklepanju zakonskih zvez. V preteklosti so ženske po poroki prevzele priimek moža, danes ga nekatere zgolj dodajajo k dekliškemu ali pa ga popolnoma opustijo.
Smo v letu 2050. V Ljubljano se pripeljemo z avtomobilom brez voznika, v Mariboru ima sedež e-nakupovalno središče, v Kopru se ob morju zabavamo in sproščamo v virtualni resničnosti, v domovih za starejše pomagajo roboti …. Realnost ali utopija? V Reakciji raziskujemo mesta prihodnosti skozi storitvene inovacije, organizacijo bolj učinkovitega prometa, vprašanj nadzora ….
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu približno 285 milijonov prebivalcev, ki imajo težave z vidom. 39 milijonov je slepih, 246 milijonov pa slabovidnih. V Sloveniji so ocene, da je tistih, ki po definiciji spadajo med slepe in slabovidne, med 8 in 10 tisoč, tistih, ki imajo težave z vidom in jih to že ovira, a ne spadajo v to skupino, pa je med 30 in 40 tisoč. Slepi in slabovidni so v družbi še vedno nekoliko obrobna skupina prebivalcev, ki na nekaterih področjih nima enakih možnosti kot tisti, ki vidijo. Zato v številnih društvih za slepe in slabovidne organizirajo simpozije, na katerih opozarjajo na še vedno slabo podporo za drugačne v družbi. Pred kratkim je Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije skupaj s Knjižnico slepih in slabovidnih organizirala simpozij na temo novih tehnologij za slepe in slabovidne. Kaj se na tem področju premika in kakšne so še ovire za slepe in slabovidne?
Približno tretjina vse pridelane hrane na svetu konča v smeteh, povprečen Slovenec pa je zavrže nekaj več kot 70 kg na leto. Kaj lahko storimo, da bo hrane v smeteh čim manj, je razkrila oddaja Reakcija.
Neveljaven email naslov