Odzvali smo se na birokratke absurde, zaradi katerih je bosanskemu umetniku Damirju Avdiću Upravna enota v Ljubljani po letu dni dolgem postopku izdala odločbo, zaradi katere bo moral, če bo ta postala pravnomočna, zapustiti Slovenijo – s tem pa tudi svojo ženo in dva majhna otroka.

Avdiću so zavrnili vlogo za podaljšanje bivanja na oddelku za tujce UE Ljubljana, kjer ni zaposlen niti en pravnik!

Odzvali smo se na birokratske absurde, zaradi katerih je bosanskemu umetniku Damirju Avdiću Upravna enota v Ljubljani po letu dni dolgem postopku izdala odločbo, po kateri bo moral, če bo ta postala pravnomočna, zapustiti Slovenijo – s tem pa tudi svojo ženo in dva majhna otroka. Avdić ima namreč status samostojnega kulturnega delavca, po katerem je 70 odstotkov vseh njegovih prihodkov neobdavčenih. Birokrati teh sredstev niso šteli med sredstva, ki omogočajo preživljanje. Brez zadostnih sredstev za preživljanje pa tujec ne sme bivati v Sloveniji.

Avdić z družino živi v Sloveniji od leta 2009, dovoljenje za začasno bivanje pa mu je poteklo pred letom dni. Takrat je tudi zaprosil za podaljšanje, vendar so na Upravni enoti v Ljubljani prošnjo bosanskega umetnika po skoraj leto dni trajajočem postopku zavrnili.

Avdić in njegov odvetnik Dino Bauk sta prepričana, da je utemeljitev upravne enote popoln nesmisel.

“To je popoln absurd, saj država po drugi strani pri plačilu za vrtec, šolo, najemnino upošteva realna sredstva. Oni vedo, koliko imaš, in toliko ti tudi zaračunajo. Na upravni enoti pa so izračunali, da imava z ženo za preživetje mesečno na voljo le 293 evrov, čeprav samo za vrtec plačujeva več kot 150 evrov. To je več kot polovica. To je popolnoma nelogično.”
– Damir Avdić

Po nekaterih izračunih bi Avdić, ob upoštevanju interpretacije upravne enote, na leto moral zaslužiti do 50.000 evrov, da bi imel dovolj sredstev za preživljanje. Za potrditev absurda je Avdić podal vlogo za denarno socialno pomoč in center za socialno delo je približno 900 evrov njegovega povprečnega mesečnega zaslužka seveda štel med sredstva za preživljanje. Tako so prišli do ugotovitve, da nikakor ni na robu preživetja. Brezkompromisni umetnik, ki v svojih tekstih govori tudi o fašistični večini, kljub vsemu verjame, da gre le za pravni zaplet, ter vse še naprej ureja po zakoniti poti. Ob tem dodaja še en absurd: “Če bi želel goljufati, bi točno vedel, kaj bi moral narediti za podaljšanje statusa.”

Postopek je lahko zelo odvisen od tega, kateri uradnik ga vodi

Medtem ko umetnika Damirja Avdića v tem birokratskem absurdu brani odvetnik Dino Bauk, se morajo pri urejanju dovoljenja za bivanje z uradniškimi mlini spopasti tudi številni ljudje z veliko manj razvito socialno mrežo. V migrantski svetovalnici na Dalmatinovi ulici v Ljubljani so pri urejanju dovoljenj v zadnjih letih pomagali številnim izkoriščanim delavcem migrantom. Sonja Šarac opisuje druge primere, ko je Upravna enota Ljubljana pri reševanju vlog uveljavljala interno prakso in ni upoštevala niti neposrednega navodila Ministrstva za notranje zadeve. “Na žalost je lahko moč posameznega uradnika zelo velika. Ne vem, ali se uradniki tega zavedajo. Ne bi bilo slabo, če bi pomislili tudi na ljudi na drugi strani, ki preprosto morajo urediti dovoljenje za bivanje, saj je od tega odvisno preživetje celotne družine, še posebej če so v družini tudi mladoletni otroci. Včasih se mi zdi, da se te moči uradniki zelo zavedajo. Prepričana sem, da zakon pogosto omogoča veliko več, kot so nekateri uradniki danem trenutku pripravljeni razumeti.”

V uradu za tujce na UE Ljubljana nimajo zaposlenega niti enega pravnika

V svetovalnici za migrante menijo, da bi s pravniki hitreje prišli do rešitev in da ne bi bilo treba vlagati toliko pritožb na Ministrstvo za notranje zadeve. Tako kot uradniki se namreč med seboj razlikujejo tudi upravne enote. “Imamo izkušnje, da različni uradniki različno razlagajo pravila. Tako je veliko odvisno od tega, na kateri upravni enoti urejašdoločeno zadevo.”

Uradni odgovor: Brez odgovora

Nejasnosti v zvezi s podaljševanjem dovoljenj za začasno prebivanje smo želeli razčistiti še pri uradnih državnih organih. In tudi mi smo naleteli na kar nekaj težav v zvezi s pristojnostjo posameznih organov in z njihovim odločanjem.

Konkretnega primera Damirja Avdića niso želeli komentirati niti na ljubljanski upravni enoti niti na Ministrstvu za notranje zadeve, ker postopek še ni pravnomočno končan. Z ljubljanske upravne enote so nam pisno sporočili, da zaradi nepravnomočnosti postopka Damirja Avdića ne dajejo izjav, so pa sicer leta 2014 odločali v 8393 zadevah, povezanih z izdajo oziroma podaljšanja dovoljenja za prebivanje. Te postopke na Upravni enoti Ljubljana vodi oddelek za tujce, na katerem pa, zanimivo, ni zaposlen niti en pravnik.

“Mislil sem, da imam občutek za absurdna stanja. Nekateri menijo, da sem v svojih besedilih zelo ciničen. Ko se ti zgodijo take stvari, vidiš, da ne gre niti za cinizem niti absurd, ampak da stvari delujejo tako tudi v resnici. Človekove pravice, svoboda govora in podobno – vse to deluje, dokler se ne ujameš v past nekega nelogičnega zakona. In potem se vse v sekundi sesuje.”
– Damir Avdić

Sogovornika nam niso zagotovili niti na Ministrstvu za notranje zadeve, so pa tudi oni pisno pojasnili, da do 9. decembra niso dobili pritožbe Damirja Avdića zoper odločbo Upravne enote v Ljubljani glede podaljšanja dovoljenja za začasno prebivanje.

Letošnja statistika

Do 30. decembra 2015 so na Ministrstvu za notranje zadeve prejeli 131 pritožb zoper odločitve upravnih enot glede izdaje dovoljenja za začasno prebivanje in dovoljenja za stalno prebivanje po zakonu o tujcih. Letos so odločili v 154 pritožbenih zadevah zoper odločitve upravnih enot glede izdaje dovoljenja za začasno prebivanje in dovoljenj za stalno prebivanje, izdanih po zakonu o tujcih. Od tega so v 51 primerih – torej v tretjini – pritožbam ugodili in zadevo vrnili upravni enoti v ponovni postopek, v 95 primerih so jih zavrnili, v petih zavrgli kot nedovoljene, v treh primerih pa so ustavili pritožbeni postopek.