Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Odzvali smo se na birokratke absurde, zaradi katerih je bosanskemu umetniku Damirju Avdiću Upravna enota v Ljubljani po letu dni dolgem postopku izdala odločbo, zaradi katere bo moral, če bo ta postala pravnomočna, zapustiti Slovenijo – s tem pa tudi svojo ženo in dva majhna otroka.
Avdiću so zavrnili vlogo za podaljšanje bivanja na oddelku za tujce UE Ljubljana, kjer ni zaposlen niti en pravnik!
Odzvali smo se na birokratske absurde, zaradi katerih je bosanskemu umetniku Damirju Avdiću Upravna enota v Ljubljani po letu dni dolgem postopku izdala odločbo, po kateri bo moral, če bo ta postala pravnomočna, zapustiti Slovenijo – s tem pa tudi svojo ženo in dva majhna otroka. Avdić ima namreč status samostojnega kulturnega delavca, po katerem je 70 odstotkov vseh njegovih prihodkov neobdavčenih. Birokrati teh sredstev niso šteli med sredstva, ki omogočajo preživljanje. Brez zadostnih sredstev za preživljanje pa tujec ne sme bivati v Sloveniji.
Avdić z družino živi v Sloveniji od leta 2009, dovoljenje za začasno bivanje pa mu je poteklo pred letom dni. Takrat je tudi zaprosil za podaljšanje, vendar so na Upravni enoti v Ljubljani prošnjo bosanskega umetnika po skoraj leto dni trajajočem postopku zavrnili.
Avdić in njegov odvetnik Dino Bauk sta prepričana, da je utemeljitev upravne enote popoln nesmisel.
“To je popoln absurd, saj država po drugi strani pri plačilu za vrtec, šolo, najemnino upošteva realna sredstva. Oni vedo, koliko imaš, in toliko ti tudi zaračunajo. Na upravni enoti pa so izračunali, da imava z ženo za preživetje mesečno na voljo le 293 evrov, čeprav samo za vrtec plačujeva več kot 150 evrov. To je več kot polovica. To je popolnoma nelogično.”
– Damir Avdić
Po nekaterih izračunih bi Avdić, ob upoštevanju interpretacije upravne enote, na leto moral zaslužiti do 50.000 evrov, da bi imel dovolj sredstev za preživljanje. Za potrditev absurda je Avdić podal vlogo za denarno socialno pomoč in center za socialno delo je približno 900 evrov njegovega povprečnega mesečnega zaslužka seveda štel med sredstva za preživljanje. Tako so prišli do ugotovitve, da nikakor ni na robu preživetja. Brezkompromisni umetnik, ki v svojih tekstih govori tudi o fašistični večini, kljub vsemu verjame, da gre le za pravni zaplet, ter vse še naprej ureja po zakoniti poti. Ob tem dodaja še en absurd: “Če bi želel goljufati, bi točno vedel, kaj bi moral narediti za podaljšanje statusa.”
Medtem ko umetnika Damirja Avdića v tem birokratskem absurdu brani odvetnik Dino Bauk, se morajo pri urejanju dovoljenja za bivanje z uradniškimi mlini spopasti tudi številni ljudje z veliko manj razvito socialno mrežo. V migrantski svetovalnici na Dalmatinovi ulici v Ljubljani so pri urejanju dovoljenj v zadnjih letih pomagali številnim izkoriščanim delavcem migrantom. Sonja Šarac opisuje druge primere, ko je Upravna enota Ljubljana pri reševanju vlog uveljavljala interno prakso in ni upoštevala niti neposrednega navodila Ministrstva za notranje zadeve. “Na žalost je lahko moč posameznega uradnika zelo velika. Ne vem, ali se uradniki tega zavedajo. Ne bi bilo slabo, če bi pomislili tudi na ljudi na drugi strani, ki preprosto morajo urediti dovoljenje za bivanje, saj je od tega odvisno preživetje celotne družine, še posebej če so v družini tudi mladoletni otroci. Včasih se mi zdi, da se te moči uradniki zelo zavedajo. Prepričana sem, da zakon pogosto omogoča veliko več, kot so nekateri uradniki danem trenutku pripravljeni razumeti.”
V svetovalnici za migrante menijo, da bi s pravniki hitreje prišli do rešitev in da ne bi bilo treba vlagati toliko pritožb na Ministrstvo za notranje zadeve. Tako kot uradniki se namreč med seboj razlikujejo tudi upravne enote. “Imamo izkušnje, da različni uradniki različno razlagajo pravila. Tako je veliko odvisno od tega, na kateri upravni enoti urejašdoločeno zadevo.”
Nejasnosti v zvezi s podaljševanjem dovoljenj za začasno prebivanje smo želeli razčistiti še pri uradnih državnih organih. In tudi mi smo naleteli na kar nekaj težav v zvezi s pristojnostjo posameznih organov in z njihovim odločanjem.
Konkretnega primera Damirja Avdića niso želeli komentirati niti na ljubljanski upravni enoti niti na Ministrstvu za notranje zadeve, ker postopek še ni pravnomočno končan. Z ljubljanske upravne enote so nam pisno sporočili, da zaradi nepravnomočnosti postopka Damirja Avdića ne dajejo izjav, so pa sicer leta 2014 odločali v 8393 zadevah, povezanih z izdajo oziroma podaljšanja dovoljenja za prebivanje. Te postopke na Upravni enoti Ljubljana vodi oddelek za tujce, na katerem pa, zanimivo, ni zaposlen niti en pravnik.
“Mislil sem, da imam občutek za absurdna stanja. Nekateri menijo, da sem v svojih besedilih zelo ciničen. Ko se ti zgodijo take stvari, vidiš, da ne gre niti za cinizem niti absurd, ampak da stvari delujejo tako tudi v resnici. Človekove pravice, svoboda govora in podobno – vse to deluje, dokler se ne ujameš v past nekega nelogičnega zakona. In potem se vse v sekundi sesuje.”
– Damir Avdić
Sogovornika nam niso zagotovili niti na Ministrstvu za notranje zadeve, so pa tudi oni pisno pojasnili, da do 9. decembra niso dobili pritožbe Damirja Avdića zoper odločbo Upravne enote v Ljubljani glede podaljšanja dovoljenja za začasno prebivanje.
Do 30. decembra 2015 so na Ministrstvu za notranje zadeve prejeli 131 pritožb zoper odločitve upravnih enot glede izdaje dovoljenja za začasno prebivanje in dovoljenja za stalno prebivanje po zakonu o tujcih. Letos so odločili v 154 pritožbenih zadevah zoper odločitve upravnih enot glede izdaje dovoljenja za začasno prebivanje in dovoljenj za stalno prebivanje, izdanih po zakonu o tujcih. Od tega so v 51 primerih – torej v tretjini – pritožbam ugodili in zadevo vrnili upravni enoti v ponovni postopek, v 95 primerih so jih zavrnili, v petih zavrgli kot nedovoljene, v treh primerih pa so ustavili pritožbeni postopek.
Odzvali smo se na birokratke absurde, zaradi katerih je bosanskemu umetniku Damirju Avdiću Upravna enota v Ljubljani po letu dni dolgem postopku izdala odločbo, zaradi katere bo moral, če bo ta postala pravnomočna, zapustiti Slovenijo – s tem pa tudi svojo ženo in dva majhna otroka.
Avdiću so zavrnili vlogo za podaljšanje bivanja na oddelku za tujce UE Ljubljana, kjer ni zaposlen niti en pravnik!
Odzvali smo se na birokratske absurde, zaradi katerih je bosanskemu umetniku Damirju Avdiću Upravna enota v Ljubljani po letu dni dolgem postopku izdala odločbo, po kateri bo moral, če bo ta postala pravnomočna, zapustiti Slovenijo – s tem pa tudi svojo ženo in dva majhna otroka. Avdić ima namreč status samostojnega kulturnega delavca, po katerem je 70 odstotkov vseh njegovih prihodkov neobdavčenih. Birokrati teh sredstev niso šteli med sredstva, ki omogočajo preživljanje. Brez zadostnih sredstev za preživljanje pa tujec ne sme bivati v Sloveniji.
Avdić z družino živi v Sloveniji od leta 2009, dovoljenje za začasno bivanje pa mu je poteklo pred letom dni. Takrat je tudi zaprosil za podaljšanje, vendar so na Upravni enoti v Ljubljani prošnjo bosanskega umetnika po skoraj leto dni trajajočem postopku zavrnili.
Avdić in njegov odvetnik Dino Bauk sta prepričana, da je utemeljitev upravne enote popoln nesmisel.
“To je popoln absurd, saj država po drugi strani pri plačilu za vrtec, šolo, najemnino upošteva realna sredstva. Oni vedo, koliko imaš, in toliko ti tudi zaračunajo. Na upravni enoti pa so izračunali, da imava z ženo za preživetje mesečno na voljo le 293 evrov, čeprav samo za vrtec plačujeva več kot 150 evrov. To je več kot polovica. To je popolnoma nelogično.”
– Damir Avdić
Po nekaterih izračunih bi Avdić, ob upoštevanju interpretacije upravne enote, na leto moral zaslužiti do 50.000 evrov, da bi imel dovolj sredstev za preživljanje. Za potrditev absurda je Avdić podal vlogo za denarno socialno pomoč in center za socialno delo je približno 900 evrov njegovega povprečnega mesečnega zaslužka seveda štel med sredstva za preživljanje. Tako so prišli do ugotovitve, da nikakor ni na robu preživetja. Brezkompromisni umetnik, ki v svojih tekstih govori tudi o fašistični večini, kljub vsemu verjame, da gre le za pravni zaplet, ter vse še naprej ureja po zakoniti poti. Ob tem dodaja še en absurd: “Če bi želel goljufati, bi točno vedel, kaj bi moral narediti za podaljšanje statusa.”
Medtem ko umetnika Damirja Avdića v tem birokratskem absurdu brani odvetnik Dino Bauk, se morajo pri urejanju dovoljenja za bivanje z uradniškimi mlini spopasti tudi številni ljudje z veliko manj razvito socialno mrežo. V migrantski svetovalnici na Dalmatinovi ulici v Ljubljani so pri urejanju dovoljenj v zadnjih letih pomagali številnim izkoriščanim delavcem migrantom. Sonja Šarac opisuje druge primere, ko je Upravna enota Ljubljana pri reševanju vlog uveljavljala interno prakso in ni upoštevala niti neposrednega navodila Ministrstva za notranje zadeve. “Na žalost je lahko moč posameznega uradnika zelo velika. Ne vem, ali se uradniki tega zavedajo. Ne bi bilo slabo, če bi pomislili tudi na ljudi na drugi strani, ki preprosto morajo urediti dovoljenje za bivanje, saj je od tega odvisno preživetje celotne družine, še posebej če so v družini tudi mladoletni otroci. Včasih se mi zdi, da se te moči uradniki zelo zavedajo. Prepričana sem, da zakon pogosto omogoča veliko več, kot so nekateri uradniki danem trenutku pripravljeni razumeti.”
V svetovalnici za migrante menijo, da bi s pravniki hitreje prišli do rešitev in da ne bi bilo treba vlagati toliko pritožb na Ministrstvo za notranje zadeve. Tako kot uradniki se namreč med seboj razlikujejo tudi upravne enote. “Imamo izkušnje, da različni uradniki različno razlagajo pravila. Tako je veliko odvisno od tega, na kateri upravni enoti urejašdoločeno zadevo.”
Nejasnosti v zvezi s podaljševanjem dovoljenj za začasno prebivanje smo želeli razčistiti še pri uradnih državnih organih. In tudi mi smo naleteli na kar nekaj težav v zvezi s pristojnostjo posameznih organov in z njihovim odločanjem.
Konkretnega primera Damirja Avdića niso želeli komentirati niti na ljubljanski upravni enoti niti na Ministrstvu za notranje zadeve, ker postopek še ni pravnomočno končan. Z ljubljanske upravne enote so nam pisno sporočili, da zaradi nepravnomočnosti postopka Damirja Avdića ne dajejo izjav, so pa sicer leta 2014 odločali v 8393 zadevah, povezanih z izdajo oziroma podaljšanja dovoljenja za prebivanje. Te postopke na Upravni enoti Ljubljana vodi oddelek za tujce, na katerem pa, zanimivo, ni zaposlen niti en pravnik.
“Mislil sem, da imam občutek za absurdna stanja. Nekateri menijo, da sem v svojih besedilih zelo ciničen. Ko se ti zgodijo take stvari, vidiš, da ne gre niti za cinizem niti absurd, ampak da stvari delujejo tako tudi v resnici. Človekove pravice, svoboda govora in podobno – vse to deluje, dokler se ne ujameš v past nekega nelogičnega zakona. In potem se vse v sekundi sesuje.”
– Damir Avdić
Sogovornika nam niso zagotovili niti na Ministrstvu za notranje zadeve, so pa tudi oni pisno pojasnili, da do 9. decembra niso dobili pritožbe Damirja Avdića zoper odločbo Upravne enote v Ljubljani glede podaljšanja dovoljenja za začasno prebivanje.
Do 30. decembra 2015 so na Ministrstvu za notranje zadeve prejeli 131 pritožb zoper odločitve upravnih enot glede izdaje dovoljenja za začasno prebivanje in dovoljenja za stalno prebivanje po zakonu o tujcih. Letos so odločili v 154 pritožbenih zadevah zoper odločitve upravnih enot glede izdaje dovoljenja za začasno prebivanje in dovoljenj za stalno prebivanje, izdanih po zakonu o tujcih. Od tega so v 51 primerih – torej v tretjini – pritožbam ugodili in zadevo vrnili upravni enoti v ponovni postopek, v 95 primerih so jih zavrnili, v petih zavrgli kot nedovoljene, v treh primerih pa so ustavili pritožbeni postopek.
Nad našimi glavami iz dneva v dan leta vse več trotov oziroma dronov. Brezpilotni letalniki so vroče tržno blago, ki ga lahko kupi prav vsak. Kakšne ukrepe proti njim opažajo dronologi? Zakaj so droni idealno tehnično sredstvo za organe pregona in koliko namerava za njih nameniti vojska? Je res, da lahko drona upravlja prav vsak?
Tokrat se odzivata Marjan Jerman in Gorazd Rečnik - na vse številčnejše brezpilotne letalnike, ki jih, kljub manku regulacije, trgovci vse agresivneje reklamirajo, ljudje pa jih kupujejo iz zelo različnih razlogov.
Električna in elektronska oprema vse bolj revolucionarno posega v življenje ljudi. Vedno več je tehnoloških inovacij, s čimer se življenje naših naprav vse bolj skrajšuje. To vodi v porast elektronskih odpadkov, lani smo, denimo, na svetu proizvedli že skoraj 42 milijonov ton elektronske odpadne opreme, ki prepogosto konča na od javnosti odmaknjenih odlagališčih v državah tretjega sveta, kar številni plačajo tudi z zdravjem. Kako zapopasti vse večji kup odpadne elektronske opreme in ali je miselnost, ki jo vse bolj diktira potrošniška industrija, mogoče spremeniti, smo se s strokovnjaki spraševali v sobotni Reakciji.
Zajezile bodo sivo ekonomijo; proračun ne bo več prikrajšan za 2 milijardi letno. V deželi bo red. Prihajajo davčne blagajne. Le zakaj se jih nekateri otepajo ali bojijo kot hudič križa? V visokogorskih kočah navsezadnje deluje internet, ki je pogoj za delovanje davčnih blagajn, s svetlobno hitrostjo in to celo v vsakem vremenu! O absurdih, ki dokazujejo, da so zakonodajalci izgubili stik z resničnim položajem svojih državljanov, v Reakciji
Tuji mojstri in mediji obiskujejo in hvalijo naše vrhunske kuharje, Teden restavracij, teden, ki je namenjen promociji vrhunske kulinarike je množično obiskan, pred dnevi smo odprli Center kulinarike in turizma, ki bo izobraževal vrhunske kadre. Zdi se, da so potrebe po vrhunski kulinariki v Sloveniji vedno večje… Ali mediji o tem preveč radi govorimo? Vrhunska kulinarika po slovensko, s štirimi vrhunskimi kuharji in kulinaričnim recenzentom!
Nekaj sto ljudi letno umre zgolj zato, ker jim v prvih minutah srčnega zastoja očividci ne pomagajo. Včasih zaradi neznanja, pogosto pa zato, ker jih popolnoma paralizira strah. Kako ga v tako usodnih trenutkih premagati?
Dobro leto se na izpitnih centrih po Sloveniji izvaja teoretični del vozniškega izpita s pomočjo elektronskega testiranja, ki je zamenjalo klasične pole. Ker je potrebno teoretični del opraviti preden kandidat začne z vožnjo, nekateri nov način kritizirajo, češ da se postopek pridobivanja vozniškega izpita zato lahko precej zavleče. Nabor 2000 vprašanj na spletni strani Javne agencije RS za varnost prometa zagotavlja več znanja, statistika pa kaže, da se je uspeh kandidatov pri opravljanju teorije tudi občutno izboljšal.
Ali še zaupamo državnemu nadzoru nad raznovrstnim blagom, ki ga je moč kupiti na slovenskih tleh. So mehanizmi nadzora vedno vklopljeni ali so klecnili pod težo pritiskov interesov kapitala? Če slednje drži, je odgovornost za nadzor in varnost blaga zdaj na plečih finančno vse bolj podhranjenih nevladnih organizacij in potrošnikov?!
Prvi prihod večjega števila beguncev nas je presenetil. Njihove zgodbe, ki smo jih posneli ob slovenski meji, govorijo o tem, da bi izčrpani, obremenjeni s težkimi spomni in travmami, na tleh z otroki v naročju, ob najnujnejšem potrebovali tudi psihosocialno pomoč in oporo. Evropski psihologi so enotni v ugotovitvi, da Evropa ne more nadaljevati takšnega razdrobljenega in postopnega odziva na to krizo. Koliko psihologov bo pomagalo beguncem, ki prihajajo?
V Ljubljani kolesari tudi do 15 odstotkov vseh udeležencev v prometu, ta delež je iz leta v leto večji – toda se ob tem povečuje tudi kolesarska kultura in strpnost v prometu? V tednu mobilnosti smo se v prestolnici pomešali med kolesarje vseh vrst in preverili, kako skrbijo za svojo varnost in varnost drugih udeležencev v prometu.
Prepoved krmljenja prostoživečih živali na javnih površinah v mestih, kot so golobi ali zapuščene mačke, je najbolj običajen ukrep, s katerim mestne oblasti skušajo omejiti nadaljnje širjenje populacije teh živali. V Ljubljani je taka prepoved (velja od sredine avgusta) še sveža in zbuja različna mnenja od globokega strinjanja do zgroženosti. Kako in s kakšnim uspehom so se s problemom prenaseljenosti golobov na trgih, podgan, ki lezejo iz podzemlja ali drugih prostoživečih ali potepuških živali spopadali še v nekaterih drugih mestih . . .
Zakaj se mora vsako leto spreminjati pravilnik o izpitnih centrih za opravljanje vozniškega izpita? Tudi ta, ki bo začel veljati sredi septembra, je povzročil veliko nezadovoljstva v občinah, kjer ni mogoče opravljati vozniškega izpita. Se jim je res zgodila krivica ali bodo zaradi tega njihovi kandidati bolje in varneje vozili?
V Sloveniji je v javnih upravi zaposlenih 115 športnikov in trenerjev. A vsi vrhunski športniki nimajo ustreznih formalnih pogojev za zaposlitev v slovenski vojski, policiji ali carini, kar občasno sproža veliko nejevolje. O zapletenem sistemu zaposlovanja športnikov, kriterijih in prednostnih listah.
V Sloveniji je v javnih upravi zaposlenih 115 športnikov in trenerjev. A vsi vrhunski športniki nimajo ustreznih formalnih pogojev za zaposlitev v slovenski vojski, policiji ali carini, kar občasno sproža veliko nejevolje. O zapletenem sistemu zaposlovanja športnikov, kriterijih in prednostnih listah.
Do 11. stoletja so bili posamezniki znani po vzdevkih in poimenovanjih, po katerih so se razlikovali od ostalih soimenjakov. Prebivalci mest in vasi so vedeli, kdo je Pavle Šepavi, kdo Pavle Zidar in kdo Pavle Martinov sin. Sredi 11. stoletja so Benečani zaradi potreb davčnega sistema uvedli priimke, ki so postali dedni in so prehajali na sinove, ki so za umrlimi očeti plačevali davke. Še danes priimki prehajajo iz roda v rod, vendar se trendi spreminjajo, še zlasti pri sklepanju zakonskih zvez. V preteklosti so ženske po poroki prevzele priimek moža, danes ga nekatere zgolj dodajajo k dekliškemu ali pa ga popolnoma opustijo.
Smo v letu 2050. V Ljubljano se pripeljemo z avtomobilom brez voznika, v Mariboru ima sedež e-nakupovalno središče, v Kopru se ob morju zabavamo in sproščamo v virtualni resničnosti, v domovih za starejše pomagajo roboti …. Realnost ali utopija? V Reakciji raziskujemo mesta prihodnosti skozi storitvene inovacije, organizacijo bolj učinkovitega prometa, vprašanj nadzora ….
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu približno 285 milijonov prebivalcev, ki imajo težave z vidom. 39 milijonov je slepih, 246 milijonov pa slabovidnih. V Sloveniji so ocene, da je tistih, ki po definiciji spadajo med slepe in slabovidne, med 8 in 10 tisoč, tistih, ki imajo težave z vidom in jih to že ovira, a ne spadajo v to skupino, pa je med 30 in 40 tisoč. Slepi in slabovidni so v družbi še vedno nekoliko obrobna skupina prebivalcev, ki na nekaterih področjih nima enakih možnosti kot tisti, ki vidijo. Zato v številnih društvih za slepe in slabovidne organizirajo simpozije, na katerih opozarjajo na še vedno slabo podporo za drugačne v družbi. Pred kratkim je Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije skupaj s Knjižnico slepih in slabovidnih organizirala simpozij na temo novih tehnologij za slepe in slabovidne. Kaj se na tem področju premika in kakšne so še ovire za slepe in slabovidne?
Približno tretjina vse pridelane hrane na svetu konča v smeteh, povprečen Slovenec pa je zavrže nekaj več kot 70 kg na leto. Kaj lahko storimo, da bo hrane v smeteh čim manj, je razkrila oddaja Reakcija.
Neveljaven email naslov