Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Uradnik lahko posamezniku močno zagreni življenje

12.12.2015

Odzvali smo se na birokratke absurde, zaradi katerih je bosanskemu umetniku Damirju Avdiću Upravna enota v Ljubljani po letu dni dolgem postopku izdala odločbo, zaradi katere bo moral, če bo ta postala pravnomočna, zapustiti Slovenijo – s tem pa tudi svojo ženo in dva majhna otroka.

Avdiću so zavrnili vlogo za podaljšanje bivanja na oddelku za tujce UE Ljubljana, kjer ni zaposlen niti en pravnik!

Odzvali smo se na birokratske absurde, zaradi katerih je bosanskemu umetniku Damirju Avdiću Upravna enota v Ljubljani po letu dni dolgem postopku izdala odločbo, po kateri bo moral, če bo ta postala pravnomočna, zapustiti Slovenijo – s tem pa tudi svojo ženo in dva majhna otroka. Avdić ima namreč status samostojnega kulturnega delavca, po katerem je 70 odstotkov vseh njegovih prihodkov neobdavčenih. Birokrati teh sredstev niso šteli med sredstva, ki omogočajo preživljanje. Brez zadostnih sredstev za preživljanje pa tujec ne sme bivati v Sloveniji.

Avdić z družino živi v Sloveniji od leta 2009, dovoljenje za začasno bivanje pa mu je poteklo pred letom dni. Takrat je tudi zaprosil za podaljšanje, vendar so na Upravni enoti v Ljubljani prošnjo bosanskega umetnika po skoraj leto dni trajajočem postopku zavrnili.

Avdić in njegov odvetnik Dino Bauk sta prepričana, da je utemeljitev upravne enote popoln nesmisel.

“To je popoln absurd, saj država po drugi strani pri plačilu za vrtec, šolo, najemnino upošteva realna sredstva. Oni vedo, koliko imaš, in toliko ti tudi zaračunajo. Na upravni enoti pa so izračunali, da imava z ženo za preživetje mesečno na voljo le 293 evrov, čeprav samo za vrtec plačujeva več kot 150 evrov. To je več kot polovica. To je popolnoma nelogično.”
 Damir Avdić

Po nekaterih izračunih bi Avdić, ob upoštevanju interpretacije upravne enote, na leto moral zaslužiti do 50.000 evrov, da bi imel dovolj sredstev za preživljanje. Za potrditev absurda je Avdić podal vlogo za denarno socialno pomoč in center za socialno delo je približno 900 evrov njegovega povprečnega mesečnega zaslužka seveda štel med sredstva za preživljanje. Tako so prišli do ugotovitve, da nikakor ni na robu preživetja. Brezkompromisni umetnik, ki v svojih tekstih govori tudi o fašistični večini, kljub vsemu verjame, da gre le za pravni zaplet, ter vse še naprej ureja po zakoniti poti. Ob tem dodaja še en absurd: “Če bi želel goljufati, bi točno vedel, kaj bi moral narediti za podaljšanje statusa.

Postopek je lahko zelo odvisen od tega, kateri uradnik ga vodi

Medtem ko umetnika Damirja Avdića v tem birokratskem absurdu brani odvetnik Dino Bauk, se morajo pri urejanju dovoljenja za bivanje z uradniškimi mlini spopasti tudi številni ljudje z veliko manj razvito socialno mrežo. V migrantski svetovalnici na Dalmatinovi ulici v Ljubljani so pri urejanju dovoljenj v zadnjih letih pomagali številnim izkoriščanim delavcem migrantom. Sonja Šarac opisuje druge primere, ko je Upravna enota Ljubljana pri reševanju vlog uveljavljala interno prakso in ni upoštevala niti neposrednega navodila Ministrstva za notranje zadeve. “Na žalost je lahko moč posameznega uradnika zelo velika. Ne vem, ali se uradniki tega zavedajo. Ne bi bilo slabo, če bi pomislili tudi na ljudi na drugi strani, ki preprosto morajo urediti dovoljenje za bivanje, saj je od tega odvisno preživetje celotne družine, še posebej če so v družini tudi mladoletni otroci. Včasih se mi zdi, da se te moči uradniki zelo zavedajo. Prepričana sem, da zakon pogosto omogoča veliko več, kot so nekateri uradniki danem trenutku pripravljeni razumeti.

V uradu za tujce na UE Ljubljana nimajo zaposlenega niti enega pravnika

V svetovalnici za migrante menijo, da bi s pravniki hitreje prišli do rešitev in da ne bi bilo treba vlagati toliko pritožb na Ministrstvo za notranje zadeve. Tako kot uradniki se namreč med seboj razlikujejo tudi upravne enote. “Imamo izkušnje, da različni uradniki različno razlagajo pravila. Tako je veliko odvisno od tega, na kateri upravni enoti urejašdoločeno zadevo.

Uradni odgovor: Brez odgovora

Nejasnosti v zvezi s podaljševanjem dovoljenj za začasno prebivanje smo želeli razčistiti še pri uradnih državnih organih. In tudi mi smo naleteli na kar nekaj težav v zvezi s pristojnostjo posameznih organov in z njihovim odločanjem.

Konkretnega primera Damirja Avdića niso želeli komentirati niti na ljubljanski upravni enoti niti na Ministrstvu za notranje zadeve, ker postopek še ni pravnomočno končan. Z ljubljanske upravne enote so nam pisno sporočili, da zaradi nepravnomočnosti postopka Damirja Avdića ne dajejo izjav, so pa sicer leta 2014 odločali v 8393 zadevah, povezanih z izdajo oziroma podaljšanja dovoljenja za prebivanje. Te postopke na Upravni enoti Ljubljana vodi oddelek za tujce, na katerem pa, zanimivo, ni zaposlen niti en pravnik.

“Mislil sem, da imam občutek za absurdna stanja. Nekateri menijo, da sem v svojih besedilih zelo ciničen. Ko se ti zgodijo take stvari, vidiš, da ne gre niti za cinizem niti absurd, ampak da stvari delujejo tako tudi v resnici. Človekove pravice, svoboda govora in podobno – vse to deluje, dokler se ne ujameš v past nekega nelogičnega zakona. In potem se vse v sekundi sesuje.”
 Damir Avdić

Sogovornika nam niso zagotovili niti na Ministrstvu za notranje zadeve, so pa tudi oni pisno pojasnili, da do 9. decembra niso dobili pritožbe Damirja Avdića zoper odločbo Upravne enote v Ljubljani glede podaljšanja dovoljenja za začasno prebivanje.

Letošnja statistika

Do 30. decembra 2015 so na Ministrstvu za notranje zadeve prejeli 131 pritožb zoper odločitve upravnih enot glede izdaje dovoljenja za začasno prebivanje in dovoljenja za stalno prebivanje po zakonu o tujcih. Letos so odločili v 154 pritožbenih zadevah zoper odločitve upravnih enot glede izdaje dovoljenja za začasno prebivanje in dovoljenj za stalno prebivanje, izdanih po zakonu o tujcih. Od tega so v 51 primerih – torej v tretjini – pritožbam ugodili in zadevo vrnili upravni enoti v ponovni postopek, v 95 primerih so jih zavrnili, v petih zavrgli kot nedovoljene, v treh primerih pa so ustavili pritožbeni postopek.


Reakcija

409 epizod

Reakcija

409 epizod


S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.

Uradnik lahko posamezniku močno zagreni življenje

12.12.2015

Odzvali smo se na birokratke absurde, zaradi katerih je bosanskemu umetniku Damirju Avdiću Upravna enota v Ljubljani po letu dni dolgem postopku izdala odločbo, zaradi katere bo moral, če bo ta postala pravnomočna, zapustiti Slovenijo – s tem pa tudi svojo ženo in dva majhna otroka.

Avdiću so zavrnili vlogo za podaljšanje bivanja na oddelku za tujce UE Ljubljana, kjer ni zaposlen niti en pravnik!

Odzvali smo se na birokratske absurde, zaradi katerih je bosanskemu umetniku Damirju Avdiću Upravna enota v Ljubljani po letu dni dolgem postopku izdala odločbo, po kateri bo moral, če bo ta postala pravnomočna, zapustiti Slovenijo – s tem pa tudi svojo ženo in dva majhna otroka. Avdić ima namreč status samostojnega kulturnega delavca, po katerem je 70 odstotkov vseh njegovih prihodkov neobdavčenih. Birokrati teh sredstev niso šteli med sredstva, ki omogočajo preživljanje. Brez zadostnih sredstev za preživljanje pa tujec ne sme bivati v Sloveniji.

Avdić z družino živi v Sloveniji od leta 2009, dovoljenje za začasno bivanje pa mu je poteklo pred letom dni. Takrat je tudi zaprosil za podaljšanje, vendar so na Upravni enoti v Ljubljani prošnjo bosanskega umetnika po skoraj leto dni trajajočem postopku zavrnili.

Avdić in njegov odvetnik Dino Bauk sta prepričana, da je utemeljitev upravne enote popoln nesmisel.

“To je popoln absurd, saj država po drugi strani pri plačilu za vrtec, šolo, najemnino upošteva realna sredstva. Oni vedo, koliko imaš, in toliko ti tudi zaračunajo. Na upravni enoti pa so izračunali, da imava z ženo za preživetje mesečno na voljo le 293 evrov, čeprav samo za vrtec plačujeva več kot 150 evrov. To je več kot polovica. To je popolnoma nelogično.”
 Damir Avdić

Po nekaterih izračunih bi Avdić, ob upoštevanju interpretacije upravne enote, na leto moral zaslužiti do 50.000 evrov, da bi imel dovolj sredstev za preživljanje. Za potrditev absurda je Avdić podal vlogo za denarno socialno pomoč in center za socialno delo je približno 900 evrov njegovega povprečnega mesečnega zaslužka seveda štel med sredstva za preživljanje. Tako so prišli do ugotovitve, da nikakor ni na robu preživetja. Brezkompromisni umetnik, ki v svojih tekstih govori tudi o fašistični večini, kljub vsemu verjame, da gre le za pravni zaplet, ter vse še naprej ureja po zakoniti poti. Ob tem dodaja še en absurd: “Če bi želel goljufati, bi točno vedel, kaj bi moral narediti za podaljšanje statusa.

Postopek je lahko zelo odvisen od tega, kateri uradnik ga vodi

Medtem ko umetnika Damirja Avdića v tem birokratskem absurdu brani odvetnik Dino Bauk, se morajo pri urejanju dovoljenja za bivanje z uradniškimi mlini spopasti tudi številni ljudje z veliko manj razvito socialno mrežo. V migrantski svetovalnici na Dalmatinovi ulici v Ljubljani so pri urejanju dovoljenj v zadnjih letih pomagali številnim izkoriščanim delavcem migrantom. Sonja Šarac opisuje druge primere, ko je Upravna enota Ljubljana pri reševanju vlog uveljavljala interno prakso in ni upoštevala niti neposrednega navodila Ministrstva za notranje zadeve. “Na žalost je lahko moč posameznega uradnika zelo velika. Ne vem, ali se uradniki tega zavedajo. Ne bi bilo slabo, če bi pomislili tudi na ljudi na drugi strani, ki preprosto morajo urediti dovoljenje za bivanje, saj je od tega odvisno preživetje celotne družine, še posebej če so v družini tudi mladoletni otroci. Včasih se mi zdi, da se te moči uradniki zelo zavedajo. Prepričana sem, da zakon pogosto omogoča veliko več, kot so nekateri uradniki danem trenutku pripravljeni razumeti.

V uradu za tujce na UE Ljubljana nimajo zaposlenega niti enega pravnika

V svetovalnici za migrante menijo, da bi s pravniki hitreje prišli do rešitev in da ne bi bilo treba vlagati toliko pritožb na Ministrstvo za notranje zadeve. Tako kot uradniki se namreč med seboj razlikujejo tudi upravne enote. “Imamo izkušnje, da različni uradniki različno razlagajo pravila. Tako je veliko odvisno od tega, na kateri upravni enoti urejašdoločeno zadevo.

Uradni odgovor: Brez odgovora

Nejasnosti v zvezi s podaljševanjem dovoljenj za začasno prebivanje smo želeli razčistiti še pri uradnih državnih organih. In tudi mi smo naleteli na kar nekaj težav v zvezi s pristojnostjo posameznih organov in z njihovim odločanjem.

Konkretnega primera Damirja Avdića niso želeli komentirati niti na ljubljanski upravni enoti niti na Ministrstvu za notranje zadeve, ker postopek še ni pravnomočno končan. Z ljubljanske upravne enote so nam pisno sporočili, da zaradi nepravnomočnosti postopka Damirja Avdića ne dajejo izjav, so pa sicer leta 2014 odločali v 8393 zadevah, povezanih z izdajo oziroma podaljšanja dovoljenja za prebivanje. Te postopke na Upravni enoti Ljubljana vodi oddelek za tujce, na katerem pa, zanimivo, ni zaposlen niti en pravnik.

“Mislil sem, da imam občutek za absurdna stanja. Nekateri menijo, da sem v svojih besedilih zelo ciničen. Ko se ti zgodijo take stvari, vidiš, da ne gre niti za cinizem niti absurd, ampak da stvari delujejo tako tudi v resnici. Človekove pravice, svoboda govora in podobno – vse to deluje, dokler se ne ujameš v past nekega nelogičnega zakona. In potem se vse v sekundi sesuje.”
 Damir Avdić

Sogovornika nam niso zagotovili niti na Ministrstvu za notranje zadeve, so pa tudi oni pisno pojasnili, da do 9. decembra niso dobili pritožbe Damirja Avdića zoper odločbo Upravne enote v Ljubljani glede podaljšanja dovoljenja za začasno prebivanje.

Letošnja statistika

Do 30. decembra 2015 so na Ministrstvu za notranje zadeve prejeli 131 pritožb zoper odločitve upravnih enot glede izdaje dovoljenja za začasno prebivanje in dovoljenja za stalno prebivanje po zakonu o tujcih. Letos so odločili v 154 pritožbenih zadevah zoper odločitve upravnih enot glede izdaje dovoljenja za začasno prebivanje in dovoljenj za stalno prebivanje, izdanih po zakonu o tujcih. Od tega so v 51 primerih – torej v tretjini – pritožbam ugodili in zadevo vrnili upravni enoti v ponovni postopek, v 95 primerih so jih zavrnili, v petih zavrgli kot nedovoljene, v treh primerih pa so ustavili pritožbeni postopek.


25.11.2017

Registrske tablice za osem ali 18 milijonov evrov?

Ministrstvo za infrastrukturo je za izdelavo skoraj 2,5 milijona registrskih tablic izbralo domačega izdelovalca. Tuji ponudnik, sicer globalni igralec na področju izdelave tablic, je ponudil za 120% nižjo ceno.


18.11.2017

Zakaj je sistematski pregled otroka pomemben?

Preventivni pregledi novorojenčkov, predšolskih in šolskih otrok, mladine in študentov so ključni za ugotavljanje splošnega zdravja otrok in usmerjajo k rešitvam. Sistematskemu pregledu otroka pri treh je pridružen tudi pregled pri psihologu, pri petih let pa pregled pri logopedu. Od rojstva do končanega šolanja smo našteli 18 oziroma najmanj 13 sistematskih pregledov, tem pa se pridružujejo tudi redni letni preventivni sistematični pregledi in vzgoja pri zobozdravniku. Sčasoma se bo število pregledov zmanjšalo, izvedba racionalizirala, podatki pa končno vnesli v informacijsko bazo e-zdravje, kar bo pomenilo bolj učinkovito upravljanje z zdravjem otrok.


11.11.2017

Vsak izgovor negativno prestane pozitiven alkotest

Policija vsako leto na Martinov vikend poostreno nadzoruje vinjenost voznikov na slovenskih cestah. Delno zaradi izkušenj iz preteklih let, ko so na cestah zaznali povečano število alkoholiziranih voznikov, delno pa tudi zaradi statistik, ki so res črne. Lani so namreč pijani vozniki povzročili 41 smrtnih prometnih nesreč in več kot 1000 prometnih nesreč s telesnimi poškodbami. V Reakciji se Janez Martinčič in Jan Grilc z gosti sprašujeta, kakšna je družbena toleranca vožnje pod vplivom alkohola in v kakšnih okoliščinah se vozniki odločijo sesti za volan tudi vinjeni. Odpravili smo se tudi na teren s policijsko patruljo.


21.10.2017

Parkirišča za invalide

Mesec po začetku ozaveščevalne akcije “Parkiraj izgovore drugam! Ne na mesta rezervirana za invalide …” smo odšli na teren preverjat, če se je že kaj prijelo… Prvi vtis je, da bo še trajalo nekaj časa, da bodo neinvalidni vozniki premogli vsaj parkiriščno empatijo do gibalno oviranih sotrpinov, če že medčloveška solidarnost v teh časih še najbolj spominja na nepotreben relikt nekdanjih nevzdržnih časov.


14.10.2017

Vrhunski športniki študenti

Športniki se pri združevanju svoje športne kariere z izobraževanjem pogosto srečujejo s težavami. Doseganje visoke ravni športne uspešnosti od športnika zahteva intenziven trening in sodelovanje na tekmovanjih doma in v tujini, kar je težko uskladiti z izzivi in omejitvami izobraževalnega sistema. Je dvojna kariera športnikov v slovenskem prostoru sploh mogoča? Ustrezne usmeritve so lahko v pomoč, a kakšna je realna slika vrhunskih športnikov, ki želijo biti tudi študentje?


07.10.2017

Intervencijske poti

Če gasilci ne morejo do mesta požara, ta vsako minuto postaja manj obvladljiv in povzroča vse večjo škodo. Vsaka minuta, ki jo izgubijo reševalci na poti do človeka v srčnem zastoju, zmanjša možnost za njegovo preživetje za 10 odstotkov. In oboji minute za prihod na pomoč iz dneva v dan izgubljajo povsem brez potrebe. Zato Gasilska zveza Slovenije ob letošnjem Tednu požarne varnosti javnost znova opozarja na pomen dostopnosti do prizorišč vseh vrst nesreč. Kako se že čez nekaj dni spremeni zakonodaja o razvrščanju vozil na cestah ter kako nespametno ravnanje voznikov vsakodnevno otežuje delo gasilcem in reševalcem, pa ponazorimo v Reakciji.


23.09.2017

Odprti izobraževalni viri

Ker izobraževalni sistem ne sledi več hitremu razvoju sedanjosti, je treba zgraditi dinamično okolje, ki bo v učni proces vključevalo želje in cilje posameznika. Na kakšen način ne ve nihče, a del odgovora se skriva v odprtih izobraževalnih virih. Odprto izobraževanje pa na drugi strani zahteva tudi drugačna znanja in kompetence, spreminja vlogo učiteljev, učencev in šol. Vprašanj je veliko, rešitev pa v tem trenutku bolj malo.


16.09.2017

Kraje koles, prijave kraj in odzivnost policije

Policisti ugotavljajo da je pri nas vedno več ukradenih koles. Največ koles tatovi priložnostno ukradejo v mestnih središčih v poletnih mesecih, saj je tam največ kolesarjev. Ne boste verjeli, veliko je takih, ki si "sposodijo" kolo le zato, da se prepeljejo iz enega konca mesta na drugega, tam pa kolo zavržejo. Načrtno pa tatovi kradejo dražja kolesa iz zaklenjenih prostorov. Vsako leto policija beleži več kraj, lastniki pa pogosto kraje sploh ne prijavijo.


08.09.2017

V gorah pametni telefon ni varnostni pripomoček

Glavno težavo v gorah predstavljajo "mobitel planinci", katerih prenosni telefon predstavlja najpomembnejši varnostni pripomoček


02.09.2017

Sporazumevanje s čustvenčki

S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.


26.08.2017

Gorsko kolesarjenje na Krvavcu

Na turističnih letakih, ki vabijo v naše doline in planine, se vse pogosteje znajdejo tudi gorski kolesarji. Ob tem se poraja vprašanje, kaj jim ob zavirajočih predpisih in zgolj nekaj metrih dovoljenih poti sploh lahko ponudimo? "Capljamo za tujino. Imamo mnogo potenciala, a čaka nas veliko dela, da se ta potencial razvije," pravi Anže Bizjak, nekdanji tekmovalec v krosu.  Na Krvavcu smo preverjali, kako uspešno je Slovenija skočila na vlak zelenega in trajnostnega turizma, ki se veže na vzpenjajoči trend gorskega kolesarstva.


19.08.2017

Turistov ni preveč, z navalom obiskovalcev pač ne znamo upravljati

V zadnjih letih število turistov v Sloveniji narašča, dobiček tudi, upravljavci turističnih destinacij pa tarnajo, da se jim je čez noč »zgodil« neobvladljivi množični turizem


12.08.2017

Možnosti za udejstvovanje so, a te ne brcnejo v rit

Po koncu pouka košnja dvorišča ostarelega občana, nato delavnica z begunskimi otroki in trening košarke, zvečer pa še ogled televizijske politične debate. To, seveda, ni urnik povprečnega slovenskega mladostnika. Kako aktivni pa so mladi v Sloveniji? Ob mednarodnem dnevu mladih o socialni, kulturni in politični vključenosti.


29.07.2017

Sezuti, a opremljeni za življenje

Nuša med igranjem kitare pove, da jo je v mladinski center Bob napotila psihiatrinja. Sprijaznila se je tako s sezuvanjem kot drugimi neformalnimi pravili, ki se jih morajo držati mladostniki, ki se iz takšnih ali drugačnih razlogov z ulice preselijo v sicer odštekano urejene mladinske prostore v Ljubljani. Neformalno izobraževanje, mladinsko ulično delo, kulturne dejavnosti, socialno podjetništvo in zagotavljanje aktivne udeležbe mladih v družbenem dogajanju so orodja, s katerimi mentorji skušaj mlade spraviti na prava pota. Nuša verjame, da se bo že v jeseni tako življenja kot šole lotila bolj uspešno. Z Bobovci smo preživeli počitniško dopoldne v inovativno opremljeni kreativni hiši v Ljubljani, sodelovali smo pri garažnem ustvarjanju, s se pogovarjali o različnih projektih in o prihodnosti. "Življenje si bom ustvaril tako, da bom z njim srečen," je jasen Jan.


22.07.2017

Uspešni prek Airbnb-ja prodajo “zgodbo”

Vedno bolj priljubljeno postaja oddajanje prenočišč prek spletne platforme Airbnb, prek katere, če se greste zgolj “posel” in iščete hiter zaslužek, ne boste veliko zaslužili. Prodati je namreč treba “zgodbo”. Tisti, ki jim to uspe in gostu ponudijo osebno, pristno izkušnjo, lahko na mesec zaslužijo od 300 do 1000 evrov. Na Airbnb-ju svoje stanovanje ali hišo oddajajo ljudje iz 65 tisoč mest in 191 držav. Pri nas se s sobodajalstvom prek Airbnb-ja ukvarja približno 3000 ponudnikov. In namesto da bi bili zdrava konkurenca hotelirjem in drugim sobodajalcem, se plačevanju davkov in spoštovanju predpisov izogiba kar 80 odstotkov sobodajalcev v prestolnici, čeprav so pravila jasna in jih je mogoče spoštovati. No ja, večino. Zakaj so nekateri pri oddajanju pek Airbnb-ja uspešni, drugi pa ne in kakšno olajšanje prinašajo spremembe zakonodaje, ki bo zajezil oddajanje na črno, je preverjala Simona Habič.


15.07.2017

Problem nadzora nad Robin Foodom

Da je še povsem uporabna živila, katerim se bliža rok priporočene uporabe res škoda zavreči, tudi zato, ker mnogim pomeni pomemben vir prehrane, je zdaj pri nas že sprejeta miselnost, ki je tudi zakonsko urejena. Tako pridelovalci, predelovalci in trgovci tisto hrano, ki je ne morejo uporabiti in bi zanje kmalu lahko postala odpadek, lahko še pravočasno donirajo dobrodelnim organizacijam, te pa jo razdelijo socialno ogroženim. Zdaj se je temu pridružila še prva trgovina Robin Food, ki pa take viške odkupuje in po močno znižanih cenah prodaja vsem, ki jih želijo, ne glede na socialno ogroženost. Toda ob vseh pozitivnih učinkih je lahko uporaba živil ob izteku roka tudi tvegana. Vse, kar smo o rokih uporabnosti živil povedali v Reakciji, velja za pakirana živila. Pri živilih brez embalaže - kot so sadje, zelenjava, mesni, pekovski in slaščičarski izdelki in nekatere pijače - je s posebno uredbo določeno, da se prodajajo na podlagi organoleptičnih lastnosti oziroma dokler trgovec presodi, da so užitna, in tudi tu za svojo odločitev prevzema polno odgovornost.


08.07.2017

Uporaba telefona med vožnjo: oči gledajo, možgani ne vidijo

Vožnja s telefonom v roki vas stane 120 evrov, če vas pri tem početju zasačijo policisti. A bolj kot to je ključno dejstvo, da je pozornost na vožnjo občutno zmanjšana, še posebej če pošiljamo in sprejemamo sporočila, sodelujemo na družabnih omrežjih ali telefoniramo- tudi prostoročno. S tem ogrožamo sebe in druge v prometu in lahko povzročimo hudo prometno nesrečo.


24.06.2017

Vsak peti Evropejec ima težave z branjem in pisanjem

Evropska politika se na področju izobraževanja spopada z številnimi izzivi. Na eni strani z izobraževanjem odraslih, na drugi pa z nizko ravnjo osnovne pismenosti in vstopanjem mladih na trg dela. Prepočasno izvajanje reform in slabi sistemi izobraževanja v državah članicah ne zagotavljajo ustreznih spretnosti in znanj, evropska gospodarska konkurenčnost pa posledično zaostaja za ameriškim in azijskim. O perspektivi evropske izobraževalne politike, se je z evropskim komisarjem za izobraževanje Tiborjem Navracsicsem pogovarjal Boris Žgajnar


10.06.2017

Zvesti programom zvestobe

Programi zvestobe so vse – od podarjene žvečilke do sofisticiranih baz podatkov, ki omogočajo profiliranje potrošnika. V zameno za osebne podatke dobimo kartico ugodnosti, na kateri se seštevajo evri in popusti, trgovec pa tako laže sledi našim potrošniškim navadam. Z zbranimi podatki ustvarja ponudbo, ki nam je pisana na kožo.


03.06.2017

Varna vožnja motoristov rešuje življenja

Motoristi so na cesti zaradi bolj dinamične vožnje, kot je tista z osebnim vozilom, veliko slabše vidni in opazni, pogosto vozijo prehitro ali pa jih drugi vozniki spregledajo ali jim odvzamejo prednost. Tako so med najranljivejšimi skupinami v prometu. Letos je na naših cestah umrlo že 10 voznikov mopedov in motorjev. Najpogostejši vzrok je prehitra in neprilagojena vožnja razmeram. Zaradi tega jih je letos izgubilo življenje že pet. Za svojo varnost pa lahko veliko naredijo tudi sami. Za vožnjo morajo biti fizično in psihično “fit”, dobro morajo vedeti, kako se obnaša njihov motocikel v nepredvidljivih razmerah in voziti previdno v skladu s predpisi. Kako se izkopati iz težav med vožnjo, kako speljevati v klanec, se izogibati oviram na vozišču in poskrbeti za varnost, se udeleženci danes učijo na delavnici in na poligonu v Centru varne vožnje – Avtopoligonu Ljubečna pri Celju.


Stran 4 od 21
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov