Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Odzvali smo se na birokratke absurde, zaradi katerih je bosanskemu umetniku Damirju Avdiću Upravna enota v Ljubljani po letu dni dolgem postopku izdala odločbo, zaradi katere bo moral, če bo ta postala pravnomočna, zapustiti Slovenijo – s tem pa tudi svojo ženo in dva majhna otroka.
Avdiću so zavrnili vlogo za podaljšanje bivanja na oddelku za tujce UE Ljubljana, kjer ni zaposlen niti en pravnik!
Odzvali smo se na birokratske absurde, zaradi katerih je bosanskemu umetniku Damirju Avdiću Upravna enota v Ljubljani po letu dni dolgem postopku izdala odločbo, po kateri bo moral, če bo ta postala pravnomočna, zapustiti Slovenijo – s tem pa tudi svojo ženo in dva majhna otroka. Avdić ima namreč status samostojnega kulturnega delavca, po katerem je 70 odstotkov vseh njegovih prihodkov neobdavčenih. Birokrati teh sredstev niso šteli med sredstva, ki omogočajo preživljanje. Brez zadostnih sredstev za preživljanje pa tujec ne sme bivati v Sloveniji.
Avdić z družino živi v Sloveniji od leta 2009, dovoljenje za začasno bivanje pa mu je poteklo pred letom dni. Takrat je tudi zaprosil za podaljšanje, vendar so na Upravni enoti v Ljubljani prošnjo bosanskega umetnika po skoraj leto dni trajajočem postopku zavrnili.
Avdić in njegov odvetnik Dino Bauk sta prepričana, da je utemeljitev upravne enote popoln nesmisel.
“To je popoln absurd, saj država po drugi strani pri plačilu za vrtec, šolo, najemnino upošteva realna sredstva. Oni vedo, koliko imaš, in toliko ti tudi zaračunajo. Na upravni enoti pa so izračunali, da imava z ženo za preživetje mesečno na voljo le 293 evrov, čeprav samo za vrtec plačujeva več kot 150 evrov. To je več kot polovica. To je popolnoma nelogično.”
– Damir Avdić
Po nekaterih izračunih bi Avdić, ob upoštevanju interpretacije upravne enote, na leto moral zaslužiti do 50.000 evrov, da bi imel dovolj sredstev za preživljanje. Za potrditev absurda je Avdić podal vlogo za denarno socialno pomoč in center za socialno delo je približno 900 evrov njegovega povprečnega mesečnega zaslužka seveda štel med sredstva za preživljanje. Tako so prišli do ugotovitve, da nikakor ni na robu preživetja. Brezkompromisni umetnik, ki v svojih tekstih govori tudi o fašistični večini, kljub vsemu verjame, da gre le za pravni zaplet, ter vse še naprej ureja po zakoniti poti. Ob tem dodaja še en absurd: “Če bi želel goljufati, bi točno vedel, kaj bi moral narediti za podaljšanje statusa.”
Medtem ko umetnika Damirja Avdića v tem birokratskem absurdu brani odvetnik Dino Bauk, se morajo pri urejanju dovoljenja za bivanje z uradniškimi mlini spopasti tudi številni ljudje z veliko manj razvito socialno mrežo. V migrantski svetovalnici na Dalmatinovi ulici v Ljubljani so pri urejanju dovoljenj v zadnjih letih pomagali številnim izkoriščanim delavcem migrantom. Sonja Šarac opisuje druge primere, ko je Upravna enota Ljubljana pri reševanju vlog uveljavljala interno prakso in ni upoštevala niti neposrednega navodila Ministrstva za notranje zadeve. “Na žalost je lahko moč posameznega uradnika zelo velika. Ne vem, ali se uradniki tega zavedajo. Ne bi bilo slabo, če bi pomislili tudi na ljudi na drugi strani, ki preprosto morajo urediti dovoljenje za bivanje, saj je od tega odvisno preživetje celotne družine, še posebej če so v družini tudi mladoletni otroci. Včasih se mi zdi, da se te moči uradniki zelo zavedajo. Prepričana sem, da zakon pogosto omogoča veliko več, kot so nekateri uradniki danem trenutku pripravljeni razumeti.”
V svetovalnici za migrante menijo, da bi s pravniki hitreje prišli do rešitev in da ne bi bilo treba vlagati toliko pritožb na Ministrstvo za notranje zadeve. Tako kot uradniki se namreč med seboj razlikujejo tudi upravne enote. “Imamo izkušnje, da različni uradniki različno razlagajo pravila. Tako je veliko odvisno od tega, na kateri upravni enoti urejašdoločeno zadevo.”
Nejasnosti v zvezi s podaljševanjem dovoljenj za začasno prebivanje smo želeli razčistiti še pri uradnih državnih organih. In tudi mi smo naleteli na kar nekaj težav v zvezi s pristojnostjo posameznih organov in z njihovim odločanjem.
Konkretnega primera Damirja Avdića niso želeli komentirati niti na ljubljanski upravni enoti niti na Ministrstvu za notranje zadeve, ker postopek še ni pravnomočno končan. Z ljubljanske upravne enote so nam pisno sporočili, da zaradi nepravnomočnosti postopka Damirja Avdića ne dajejo izjav, so pa sicer leta 2014 odločali v 8393 zadevah, povezanih z izdajo oziroma podaljšanja dovoljenja za prebivanje. Te postopke na Upravni enoti Ljubljana vodi oddelek za tujce, na katerem pa, zanimivo, ni zaposlen niti en pravnik.
“Mislil sem, da imam občutek za absurdna stanja. Nekateri menijo, da sem v svojih besedilih zelo ciničen. Ko se ti zgodijo take stvari, vidiš, da ne gre niti za cinizem niti absurd, ampak da stvari delujejo tako tudi v resnici. Človekove pravice, svoboda govora in podobno – vse to deluje, dokler se ne ujameš v past nekega nelogičnega zakona. In potem se vse v sekundi sesuje.”
– Damir Avdić
Sogovornika nam niso zagotovili niti na Ministrstvu za notranje zadeve, so pa tudi oni pisno pojasnili, da do 9. decembra niso dobili pritožbe Damirja Avdića zoper odločbo Upravne enote v Ljubljani glede podaljšanja dovoljenja za začasno prebivanje.
Do 30. decembra 2015 so na Ministrstvu za notranje zadeve prejeli 131 pritožb zoper odločitve upravnih enot glede izdaje dovoljenja za začasno prebivanje in dovoljenja za stalno prebivanje po zakonu o tujcih. Letos so odločili v 154 pritožbenih zadevah zoper odločitve upravnih enot glede izdaje dovoljenja za začasno prebivanje in dovoljenj za stalno prebivanje, izdanih po zakonu o tujcih. Od tega so v 51 primerih – torej v tretjini – pritožbam ugodili in zadevo vrnili upravni enoti v ponovni postopek, v 95 primerih so jih zavrnili, v petih zavrgli kot nedovoljene, v treh primerih pa so ustavili pritožbeni postopek.
Odzvali smo se na birokratke absurde, zaradi katerih je bosanskemu umetniku Damirju Avdiću Upravna enota v Ljubljani po letu dni dolgem postopku izdala odločbo, zaradi katere bo moral, če bo ta postala pravnomočna, zapustiti Slovenijo – s tem pa tudi svojo ženo in dva majhna otroka.
Avdiću so zavrnili vlogo za podaljšanje bivanja na oddelku za tujce UE Ljubljana, kjer ni zaposlen niti en pravnik!
Odzvali smo se na birokratske absurde, zaradi katerih je bosanskemu umetniku Damirju Avdiću Upravna enota v Ljubljani po letu dni dolgem postopku izdala odločbo, po kateri bo moral, če bo ta postala pravnomočna, zapustiti Slovenijo – s tem pa tudi svojo ženo in dva majhna otroka. Avdić ima namreč status samostojnega kulturnega delavca, po katerem je 70 odstotkov vseh njegovih prihodkov neobdavčenih. Birokrati teh sredstev niso šteli med sredstva, ki omogočajo preživljanje. Brez zadostnih sredstev za preživljanje pa tujec ne sme bivati v Sloveniji.
Avdić z družino živi v Sloveniji od leta 2009, dovoljenje za začasno bivanje pa mu je poteklo pred letom dni. Takrat je tudi zaprosil za podaljšanje, vendar so na Upravni enoti v Ljubljani prošnjo bosanskega umetnika po skoraj leto dni trajajočem postopku zavrnili.
Avdić in njegov odvetnik Dino Bauk sta prepričana, da je utemeljitev upravne enote popoln nesmisel.
“To je popoln absurd, saj država po drugi strani pri plačilu za vrtec, šolo, najemnino upošteva realna sredstva. Oni vedo, koliko imaš, in toliko ti tudi zaračunajo. Na upravni enoti pa so izračunali, da imava z ženo za preživetje mesečno na voljo le 293 evrov, čeprav samo za vrtec plačujeva več kot 150 evrov. To je več kot polovica. To je popolnoma nelogično.”
– Damir Avdić
Po nekaterih izračunih bi Avdić, ob upoštevanju interpretacije upravne enote, na leto moral zaslužiti do 50.000 evrov, da bi imel dovolj sredstev za preživljanje. Za potrditev absurda je Avdić podal vlogo za denarno socialno pomoč in center za socialno delo je približno 900 evrov njegovega povprečnega mesečnega zaslužka seveda štel med sredstva za preživljanje. Tako so prišli do ugotovitve, da nikakor ni na robu preživetja. Brezkompromisni umetnik, ki v svojih tekstih govori tudi o fašistični večini, kljub vsemu verjame, da gre le za pravni zaplet, ter vse še naprej ureja po zakoniti poti. Ob tem dodaja še en absurd: “Če bi želel goljufati, bi točno vedel, kaj bi moral narediti za podaljšanje statusa.”
Medtem ko umetnika Damirja Avdića v tem birokratskem absurdu brani odvetnik Dino Bauk, se morajo pri urejanju dovoljenja za bivanje z uradniškimi mlini spopasti tudi številni ljudje z veliko manj razvito socialno mrežo. V migrantski svetovalnici na Dalmatinovi ulici v Ljubljani so pri urejanju dovoljenj v zadnjih letih pomagali številnim izkoriščanim delavcem migrantom. Sonja Šarac opisuje druge primere, ko je Upravna enota Ljubljana pri reševanju vlog uveljavljala interno prakso in ni upoštevala niti neposrednega navodila Ministrstva za notranje zadeve. “Na žalost je lahko moč posameznega uradnika zelo velika. Ne vem, ali se uradniki tega zavedajo. Ne bi bilo slabo, če bi pomislili tudi na ljudi na drugi strani, ki preprosto morajo urediti dovoljenje za bivanje, saj je od tega odvisno preživetje celotne družine, še posebej če so v družini tudi mladoletni otroci. Včasih se mi zdi, da se te moči uradniki zelo zavedajo. Prepričana sem, da zakon pogosto omogoča veliko več, kot so nekateri uradniki danem trenutku pripravljeni razumeti.”
V svetovalnici za migrante menijo, da bi s pravniki hitreje prišli do rešitev in da ne bi bilo treba vlagati toliko pritožb na Ministrstvo za notranje zadeve. Tako kot uradniki se namreč med seboj razlikujejo tudi upravne enote. “Imamo izkušnje, da različni uradniki različno razlagajo pravila. Tako je veliko odvisno od tega, na kateri upravni enoti urejašdoločeno zadevo.”
Nejasnosti v zvezi s podaljševanjem dovoljenj za začasno prebivanje smo želeli razčistiti še pri uradnih državnih organih. In tudi mi smo naleteli na kar nekaj težav v zvezi s pristojnostjo posameznih organov in z njihovim odločanjem.
Konkretnega primera Damirja Avdića niso želeli komentirati niti na ljubljanski upravni enoti niti na Ministrstvu za notranje zadeve, ker postopek še ni pravnomočno končan. Z ljubljanske upravne enote so nam pisno sporočili, da zaradi nepravnomočnosti postopka Damirja Avdića ne dajejo izjav, so pa sicer leta 2014 odločali v 8393 zadevah, povezanih z izdajo oziroma podaljšanja dovoljenja za prebivanje. Te postopke na Upravni enoti Ljubljana vodi oddelek za tujce, na katerem pa, zanimivo, ni zaposlen niti en pravnik.
“Mislil sem, da imam občutek za absurdna stanja. Nekateri menijo, da sem v svojih besedilih zelo ciničen. Ko se ti zgodijo take stvari, vidiš, da ne gre niti za cinizem niti absurd, ampak da stvari delujejo tako tudi v resnici. Človekove pravice, svoboda govora in podobno – vse to deluje, dokler se ne ujameš v past nekega nelogičnega zakona. In potem se vse v sekundi sesuje.”
– Damir Avdić
Sogovornika nam niso zagotovili niti na Ministrstvu za notranje zadeve, so pa tudi oni pisno pojasnili, da do 9. decembra niso dobili pritožbe Damirja Avdića zoper odločbo Upravne enote v Ljubljani glede podaljšanja dovoljenja za začasno prebivanje.
Do 30. decembra 2015 so na Ministrstvu za notranje zadeve prejeli 131 pritožb zoper odločitve upravnih enot glede izdaje dovoljenja za začasno prebivanje in dovoljenja za stalno prebivanje po zakonu o tujcih. Letos so odločili v 154 pritožbenih zadevah zoper odločitve upravnih enot glede izdaje dovoljenja za začasno prebivanje in dovoljenj za stalno prebivanje, izdanih po zakonu o tujcih. Od tega so v 51 primerih – torej v tretjini – pritožbam ugodili in zadevo vrnili upravni enoti v ponovni postopek, v 95 primerih so jih zavrnili, v petih zavrgli kot nedovoljene, v treh primerih pa so ustavili pritožbeni postopek.
Urbana politika, skupnostni vrtovi, študentska stanovanja, brezplačna malica v šolah. Ste vedeli, da so vse to socialne inovacije? Država, ki je med najbolj inovativnimi na tem področju, je zagotovo Danska, njen zgled pa je v prejšnjih letih pritegnil še številne druge. Predstavniki Slovenije, Islandije, Danske, Makedonije in Hrvaške so se ta teden v Ljubljani pogovarjali o vzvodih, ki jih za blaginjo družbe pomenijo socialne inovacije. Kakšne socialno-inovativne prijeme načrtujejo države v naši neposredni soseščini in kako ambiciozna na tem področju je Slovenija? Raziskuje Maja Ratej.
Prvega januarja je minilo 12 let, kar smo v Sloveniji uvedli evro. Po uvedbi je sledilo dvomesečno obdobje, ko so tolarje v evre brezplačno menjavali na bankah, poštah in v hranilnicah. Kaj pa se je zgodilo s tistimi, ki ste jih doma našli po tem obdobju, in kam z bankovci, ki jih še imate? O akciji zbiranja tolarjev Slovenskega združenja za boj proti raku na dojki Europa Donna nam bo več povedala predsednica združenja Tanja Španić, nekaj številk glede tolarjev in evrov pa magister Gregor Miklavčič, direktor oddelka za Gotovinsko poslovanje pri Banki Slovenije.
Pomen Novoletne skakalne turneje, spomini slovenskih skakalcev, ki so orali ledino, marketinška vloga in anekdote. Turneja kot je še niste poznali
Ameriška revija Time je za letošnje osebnosti leta razglasila novinarje, ki so bili zaradi svojega poročanja preganjani, zaprti ali ubiti. Označili so jih kot "Varuhe resnice". Zakaj je novinarstvo ogroženo in kaj ga ogroža, smo se v Strasbourgu pogovarjali z generalnim sekretarjem nevladne organizacije Novinarji brez meja Christophom Deloirjem. "Legitimno je kritizirati novinarje, ampak sovražnost in zmanjšanje možnosti, da pokrivamo dejstva, je popolnoma nekaj drugega. To je lahko izjemno nevarno in lahko tudi ubije demokracijo. In ta stavek zdaj pogosto slišimo. Demokracija je v nevarnosti."
Predstavljamo štiri študentke in dva študenta iz šestih držav, ki so prišli v Slovenijo študirat in nabirat znanje ter izkušnje.
Pavla Holcova je češka preiskovalna novinarka, ki je pred kratkim sodelovala tudi z umorjenim novinarjem Janom Kuciakom. “Oblačila sem si plašč, odpravljala sem se v službo, ko me je poklical njegov urednik in dejal, da so Jana ubili.” Po njegovi smrti so jo zasliševali več kot osem ur in zasegli telefon, alarmantno se ji je zdelo dejstvo, da so jih zanimali le pogovori po njegovi smrti. “Ko sem brala ukaz o zasegi, je v enem odstavku pisalo, da sem imela informacije, da je Janovo življenje v nevarnosti in da sem mu te informacije zamolčala.” V času, ko se zdi, da so umori novinarjev vsakodnevna novica, bo Pavla Holcova spregovorila se o neslanih šalah politikov, nazadnje tudi tiste, ki jo je izrekel češki predsednik Miloš Zeman po smrti Kašogija: “Novinarje imam tako rad, da razmišljam o pogostitvi zanje na savdski ambasadi.” Povedala bo še o svojih začetkih preiskovalnega novinarstva na Kubi in zakaj nosi majico z napisom sovražnica ljudstva.
Medtem ko je večina uživala v, za oktober in november, nadpovprečno visokih temperaturah, so se slovenski žičničarji živčno prestopali in pogledovali v nebo, upajoč vsaj na ohladitve, če že ne na prvo pošiljko snega. Naslednji teden naj bi ponekod že lahko prižgali snežne topove, vsaj v začetku decembra pa odprli večino smučišč, ki pa samo z zimsko sezono ne morejo več dostojno živeti, kaj šele vlagati v nove naprave. Tudi o tem, kako je za gorske centre pomembna poletna sezona, je v Reakciji razmišljal Aleš Smrekar.
Zdaj je 15. november, ko bomo morali zadostiti zakonu o obvezni zimski opremi na vozilih, že precej blizu. Prav lahko pa se zgodi, da vreme tudi že prej poskrbi za zimske razmere na cesti, zato je priporočljivo, da smo pripravljeni že prej. Morda so ustrezne zimske gume res tiste, ki so najpomembnejše kar zadeva zimsko opremo vozila, a je za varno vožnjo v zimskih razmerah pomembnih še tudi veliko drugih dejavnikov. Predvsem smo sami vozniki tisti, ki lahko naredimo največ za varno vožnjo tudi v težjih voznih razmerah.
Že več kot 15 let se pri nas intenzivno ukvarjajo z invazivnimi tujerodnimi rastlinami, ki so k nam, po večini zaradi človeka, prišle z drugih celin, največ iz Severne Amerike in vzhodne Azije. Preučujejo, kakšni so njihovi načini razmnoževanja, kako vplivajo na naš ekosistem in kako ukrepati, da se ne bi širile naprej. Pri nekaterih vrstah je ta poskus že spodletel, zato je naslednja stopnja raziskav usmerjena v predelavo in ugotavljanje, za kaj vse bi bile invazivne tujerodne rastline lahko uporabne. V Mestni občini Ljubljana tako izvajajo projekt APPLAUSE, pri katerem sodeluje kar nekaj različnih ustanov, ki raziskujejo uporabo invazivnih rastlin pri pridobivanju barvil, izdelavi papirja in izdelkov iz lesa, pa tudi to, ali so lahko invazivne tujerodne rastline vir hrane. Ob projektu je zaživel tudi Zbirni center na Povšetovi 4, v katerem so postavljeni zaboji za zbiranje invazivnih tujerodnih rastlin, ki bodo uporabljene v različne namene.
“Učitelji smo prepogosto le še izvajalci nekih umotvorov, ki so nastali v kakšnem zatohlem kabinetu ali lično opremljeni pisarni,” opozarja Jožica Frigelj. Po 36 letih dela v razredu ugotavlja, da je birokracije preprosto preveč, nadzor na vsakem koraku pa učiteljem jemlje avtonomijo in energijo. Jožica Frigelj je profesorica razrednega pouka, učiteljica angleščine na OŠ Ketteja in Murna v Ljubljani ter članica civilne iniciative Kakšno šolo hočemo.
V Sloveniji je včeraj – podobno kot v 30ih drugih državah po Evropi – potekala Mednarodna noč raziskovalcev. V okviru tega evropskega projekta, ki se je odvijal v več kot 300 mestih Stare celine, so pri nas vrata odprle številne fakultete, inštituti, šole, muzeji in knjižnice, ki so skušali z zanimivimi dogodki javnosti, zlasti pa mladim, približati znanost, inovacije in poklic raziskovalca. Mednje se je – od Celja pa do Bistre – pomešala tudi valovska ekipa.
Na svetu živi le 8 vrst medvedov, izkušnje posameznih držav z njimi pa so zelo različne. Ponekod jih imajo le peščico in oblasti vlagajo zelo veliko energije ter denarja v to, da jih ohranjajo. Drugod, kjer so populacije stabilne ali je medvedov celo preveč, pa se ukvarjajo predvsem z vprašanjem, kako dolgoročno brez večjih konfliktov bivati skupaj. In prav sobivanje medveda in človeka je bila osrednja tema velike mednarodne konference o medvedih, ki smo jo ves prejšnji teden gostili v Ljubljani. Približno 250 strokovnjakov z vsega sveta je na njej izmenjevalo izkušnje ter predstavljalo rezultate najnovejših raziskav, tehnični napredek in študije primerov, pomembnih za zagotavljanje dolgoročnega sobivanja ljudi z medvedi. Izkoristili smo priložnost in skupaj s poznavalci medvedje problematike iz Japonske, Tajvana, Združenih držav Amerike, Kanade in nekaterih držav Evrope poskušali izrisati globalno sliko medvedje problematike ter izvedeti, kako v teh državah sobivata medved in človek.
Z obsežno okoljsko akcijo si pri društvu Ekologi brez meja poleg čiščenja divjih odlagališč in pobiranja odpadkov, letos želijo predvsem spreminjati družbeno kulturo. S številnimi prostovoljci so informirali prebivalce o problemu onesnaževanja, akcija pa je tudi tokrat potekala pod okriljem svetovne pobude Očistimo svet.
Ob vse bolj očitnih podnebnih spremembah se na eni strani pojavlja zanikanje, na drugi pa pesimizem in vdanost v usodo. Smo res že na točki brez vrnitve?
Že skoraj v gene nam je vsajeno, da prihod septembra s seboj prinaša tudi začetek šolskega leta in z njim ves ritual domačih nalog, učenja in – kar je za marsikoga še najbolj stresno – testov, preverjanj in izpitov ter neprespanih noči in prebavnih težav pred njimi. V sobotni Reakciji na Valu 202 razmišljamo, kdo se je sploh domislil preverjanja znanja v šolah, kdaj v zgodovini je bilo to najbolj zagonetno in ali lahko umetna inteligenca res že opravi maturo?
Prastrah pred kačami, ki naj bi bil vtkan v človekov DNK in bil del našega Nezavednega, se počasi a zanesljivo meša z novodobnim navdušenjem nad kačami kot hišnimi ljubljenčki. Ena najbolj grdo zaznamovanih živali se je v človekovo percepcijo že zdavnaj pritihotapila prek biblije, prek mitov in pravljic, danes pa na medmrežju krožijo o njih raznorazne informacije in posnetki – od verodostojnih do popolnih izmišljotin, škodljivih manipulacij in prozornih montaž. Damjan Zorc se v Sobotni reakciji loteva predvsem strupenjač, naših in tujih, saj je globalen svet tudi kar zadeva breznoge plazilce pripomogel, da so tudi na slovenska tla že prišle vrste, ki smo jih nekoč lahko občudovali – ali se jih bali – samo na daleč.
Prastrah pred kačami, ki naj bi bil vtkan v človekov DNK in bil del našega Nezavednega, se počasi a zanesljivo meša z novodobnim navdušenjem nad kačami kot hišnimi ljubljenčki. Ena najbolj grdo zaznamovanih živali se je v človekovo percepcijo že zdavnaj pritihotapila prek biblije, prek mitov in pravljic, danes pa na medmrežju krožijo o njih raznorazne informacije in posnetki – od verodostojnih do popolnih izmišljotin, škodljivih manipulacij in prozornih montaž. Damjan Zorc se v Sobotni reakciji loteva predvsem strupenjač, naših in tujih, saj je globalen svet tudi kar zadeva breznoge plazilce pripomogel, da so tudi na slovenska tla že prišle vrste, ki smo jih nekoč lahko občudovali – ali se jih bali – samo na daleč.
Naš najvišji prelaz ne prenese več vse večjega obiska. To se je v praksi v vseh svoji razsežnosti pokazalo minuli konec tedna, ko je več kot 350 vozil dobesedno zablokiralo to prometnico, ki povezuje Gorenjsko in Primorsko. Gre za državno cesto, na kateri za vsaj osnovno v vzdrževanje skrbita lokalni skupnosti na obeh straneh, a brez celovite državne rometne rešitve ne bo nič, pravijo Kranjskogorci, ki opozarjajo, da mora država svoj molk čim prej prekiniti.
Ker je varnost otrok na cesti in v avtomobilu pomembna vse leto, ne samo tisti teden, ko se začne šola, smo se že sredi avgusta pozanimali, kako morajo starši skrbeti za varnost svojih otrok na cesti in v avtomobilu. Podobnih misli so v AMZS-ju in v Javni agenciji Republike Slovenije za varnost prometa, Matevž Polajnar pa je skupaj z otroci preživel tudi prometno-varnostni dan v AMZS Centru varne vožnje na Vranskem.
V Sloveniji je še približno 10.000 divjih odlagališč. Večina je starih bremen, nekaj pa je tudi novih primerov okoljske kriminalitete. V letošnji akciji “Očistimo Slovenijo” Ekologi brez meja ne želijo le čistiti, ampak tudi celovito pregledati stanje v državi. Ob neučinkovitem sistemu nadzora pravijo, da ne želijo samo kazati s prstom na institucije, ampak prispevati k rešitvi problema. V vse bolj zasmeteni in odtujeni družbi na takih akcijah v ospredje prihaja sloga.
Neveljaven email naslov