Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Prostitucija v Sloveniji

09.04.2016

Prostitucija ni aktualna samo na twiterju. Slovenska policija je zaključila preiskavo kaznivega dejanja trgovine z ljudmi in zlorabe prostitucije, Francija pa je kriminalizirala plačevanje spolnih uslug. V Sloveniji je prostitucija dekriminalizirana, ni pa regulirana. Bi morala biti? Spregovorili bosta tudi osebi s težkimi izkušnjami s spolnim delom pri nas in v tujini.

Alešo so prodali v tujino. Zvabili so jo pod pretvezo, da gre delat v restavracijo. Za kakšno delo gre zares, je izvedela, ko so v sobo prišli trije moški in se začeli pogovarjati, kdo bo katero. “Ustrahovali so me. Vedeli so, kje sem doma. Rekli so, da bodo požgali hišo in pobili mojo družino med spanjem, če pobegnem.”

Prodajali so jo v Zagrebu in v Italiji. Vsaka prostitutka je imela dnevno normo. “Ena je morala delati noseča. Bila je zima, ona pa je bila v osmem mesecu nosečnosti. Če ni prinesla denarja, so jo rezali po nogah in po 12 ljudi jo je posiljevalo. Potem smo ji druga dekleta pomagala in je lahko sedela v lokalu.”

Stranke, ki so prihajale k Aleši, so bile zelo različne. “Nekateri se pridejo samo pogovarjat. To je zelo naporno, saj hoče vsaka čim prej pozabiti človeka. Nisem jih gledala v oči. Če sem ga pogledala v oči, sem si ga zapomnila in mi je bilo slabo. Prihajali so vsi, od duhovnikov do policistov.”

V zelo zgodnji mladosti se je začela ukvarjati s prostitucijo sogovornica, ki se predstavi z umetniškim imenom Ula. Ima hudo poškodovan obraz, saj jo je “delodajalec” pretepel, ker je hotela prenehati delati. S prostitucijo je pobegnila iz rejniške družine. Najprej je delala sama, potem pa je k njej prišla stranka, za katero se je izkazalo, da je zvodnik, in za katerega je morala začeti delati. Pravi, da veliko deklet začne delati na svojo pest. “Ko se na spletu pojavi kakšna nova punca, ki je videti razmeroma dobro, pridejo do nje najprej kot stranke, potem pa ji ponudijo delo pri njih.”

Uline stranke so poslovneži, politiki, tudi športniki. Stranke potem na spletu ocenjujejo videz, storitve in prijaznost prostitutk. “Veliko deklet ostane v tem krogu zaradi groženj. Ker se enostavno bojijo – zase, za svoje otroke in družino.”

Nevidna prostitucija

Pri nas ni organizacij, ki bi povezovale spolne delavce. “To bi moralo obstajati. Več zaščite bi bilo, več nadzora, več ozaveščanja, več bi se vedelo.” Prostitucija je v Sloveniji dekriminalizirana, ni pa regulirana. “To pomeni, da nimamo nobene zaščite. Lahko pride tudi nasilna stranka. Če bi bilo spolno delo legalizirano, bi se moralo vsako dekle tudi redno testirati. Širi se ogromno bolezni. Jaz sem dobila virus papiloma in zdaj imam raka na maternici.

Zelo lepo bi bilo, če bi obstajal nekakšen sindikat, vendar menim, da do tega ne bo prišlo še zelo dolgo. Naša mentaliteta tega ne sprejema.”

Kljub raku Uli ne dovolijo, da bi se nehala prostituirati. “Še vedno me silijo. Iščejo me, skrivam se pred njimi. Se pa bojim zase. Zelo. Če bi bila prostitucija legalizirana, bi bilo takega nasilja veliko manj. Nobeden od teh, ki zasužnjujejo dekleta, si ne bi tega privoščil, če bi jih redno nadzirali. Veliko manj bi bilo tega. Prvi nadzor bi bil prek davka. Tam, kjer je to legalizirano, je veliko več nadzora in punce so veliko bolj zaščitene.”

O švedskem modelu prostitucije, ki kriminalizira stranke in ga je sprejela tudi Francija, meni, da ni smiseln: “Najprej je treba zaščititi punce, pa ne pred strankami. Pred tistimi ljudmi, ki jih prodajajo, kupijo in služijo z njimi. Uničili so mi življenje.”

Ula vsem dekletom, ki bi se rada rešila iz primeža prostitucije, svetuje, naj se obrnejo na društvo Ključ. Tam so sicer naklonjeni švedskemu modelu in ne zagovarjajo popolne legalizacije. Eden od argumentov, ki jih navajajo, je porast povpraševanja po prostituciji v teh državah.

Strah pred policijo

Nizozemka Marjan Wijers, ki se že tri desetletja ukvarja z bojem proti trgovini z ljudmi, pravi, da spolne delavke in delavci v številnih državah, v katerih prostitucija ni popolnoma legalizirana, pogosto ne zaupajo policiji. “V številnih takih državah policisti nimajo primernega odnosa do spolnih delavk in delavcev, ponekod poročajo, da so do njih tudi nasilni. Na Nizozemskem, kjer je dejavnost legalizirana, pa zaupajo policiji.” Marjan Wijers informacij za Slovenijo nima.

Ula pravi, da je eden od treh zvodnikov, za katere je delala, policist, vendar mu na sodišču ni bila dokazana krivda. Ima pa tudi dobre izkušnje s policisti: “So kriminalisti, ki nas jemljejo resno. Ne pa, da rečejo: ‘Prostitutka si, sama si si kriva!’ Tudi to sem že doživela.”

So vsi ljudje, ki delajo v spolni industriji, žrtve?

Na nedavni razpravi o prostituciji in seksualnem delu v srednji in vzhodni Evropi ter na Balkanu so sprožili tudi vprašanje, ali so spolni delavci žrtve invazije v njihova telesa. Romunska spolna delavka Roxana Vasi je dejala, da je vsakršno kriminaliziranje spolnega dela povezano s pogledom na to, kakšna bi morala biti intimnost.

Dr. Ivana Ragačič z inštituta družbenih znanosti v Zagrebu pravi, da stališče, da je prostitucija izkoriščanje ženske spolnosti in objektivizacija žensk, nikakor ni brez podlage: “Toda ženske postavlja zgolj v vlogo nemočne žrtve. Vse prostitutke niso žrtve in prostitucija ni enoznačna.”

Realnih podatkov o prostituciji pri nas ni

Kot pravi dr. Ivana Ragačič, je pomanjkanje podatkov značilno za vse države na območju nekdanje Jugoslavije. “V Evropi prevladujeta dva modela. Prvi je švedski, ki ga podpira tudi evropski ženski lobi, drugi pa je model legalizacije, ki ga poznata Nemčija in Nizozemska. V naših državah pa imamo nekakšne čudne modele, ki jemljejo malo iz tega, malo iz drugega. Premalo je raziskav. Politika ni nikoli vključevala spolnih delavk in delavcev v razpravo o prostituciji. Nikoli ni prisluhnila ljudem, ki se s tem ukvarjajo.”

Glede političnih čivkov, ki se navezujejo na prostitucijo, pa dr. Ivana Ragačič pravi: “Stigma vlačuge se nenehno drži žensk. Ali si svetnica ali pa kurba. To stigmo je treba razbiti.”


Reakcija

409 epizod

Reakcija

409 epizod


S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.

Prostitucija v Sloveniji

09.04.2016

Prostitucija ni aktualna samo na twiterju. Slovenska policija je zaključila preiskavo kaznivega dejanja trgovine z ljudmi in zlorabe prostitucije, Francija pa je kriminalizirala plačevanje spolnih uslug. V Sloveniji je prostitucija dekriminalizirana, ni pa regulirana. Bi morala biti? Spregovorili bosta tudi osebi s težkimi izkušnjami s spolnim delom pri nas in v tujini.

Alešo so prodali v tujino. Zvabili so jo pod pretvezo, da gre delat v restavracijo. Za kakšno delo gre zares, je izvedela, ko so v sobo prišli trije moški in se začeli pogovarjati, kdo bo katero. “Ustrahovali so me. Vedeli so, kje sem doma. Rekli so, da bodo požgali hišo in pobili mojo družino med spanjem, če pobegnem.”

Prodajali so jo v Zagrebu in v Italiji. Vsaka prostitutka je imela dnevno normo. “Ena je morala delati noseča. Bila je zima, ona pa je bila v osmem mesecu nosečnosti. Če ni prinesla denarja, so jo rezali po nogah in po 12 ljudi jo je posiljevalo. Potem smo ji druga dekleta pomagala in je lahko sedela v lokalu.”

Stranke, ki so prihajale k Aleši, so bile zelo različne. “Nekateri se pridejo samo pogovarjat. To je zelo naporno, saj hoče vsaka čim prej pozabiti človeka. Nisem jih gledala v oči. Če sem ga pogledala v oči, sem si ga zapomnila in mi je bilo slabo. Prihajali so vsi, od duhovnikov do policistov.”

V zelo zgodnji mladosti se je začela ukvarjati s prostitucijo sogovornica, ki se predstavi z umetniškim imenom Ula. Ima hudo poškodovan obraz, saj jo je “delodajalec” pretepel, ker je hotela prenehati delati. S prostitucijo je pobegnila iz rejniške družine. Najprej je delala sama, potem pa je k njej prišla stranka, za katero se je izkazalo, da je zvodnik, in za katerega je morala začeti delati. Pravi, da veliko deklet začne delati na svojo pest. “Ko se na spletu pojavi kakšna nova punca, ki je videti razmeroma dobro, pridejo do nje najprej kot stranke, potem pa ji ponudijo delo pri njih.”

Uline stranke so poslovneži, politiki, tudi športniki. Stranke potem na spletu ocenjujejo videz, storitve in prijaznost prostitutk. “Veliko deklet ostane v tem krogu zaradi groženj. Ker se enostavno bojijo – zase, za svoje otroke in družino.”

Nevidna prostitucija

Pri nas ni organizacij, ki bi povezovale spolne delavce. “To bi moralo obstajati. Več zaščite bi bilo, več nadzora, več ozaveščanja, več bi se vedelo.” Prostitucija je v Sloveniji dekriminalizirana, ni pa regulirana. “To pomeni, da nimamo nobene zaščite. Lahko pride tudi nasilna stranka. Če bi bilo spolno delo legalizirano, bi se moralo vsako dekle tudi redno testirati. Širi se ogromno bolezni. Jaz sem dobila virus papiloma in zdaj imam raka na maternici.

Zelo lepo bi bilo, če bi obstajal nekakšen sindikat, vendar menim, da do tega ne bo prišlo še zelo dolgo. Naša mentaliteta tega ne sprejema.”

Kljub raku Uli ne dovolijo, da bi se nehala prostituirati. “Še vedno me silijo. Iščejo me, skrivam se pred njimi. Se pa bojim zase. Zelo. Če bi bila prostitucija legalizirana, bi bilo takega nasilja veliko manj. Nobeden od teh, ki zasužnjujejo dekleta, si ne bi tega privoščil, če bi jih redno nadzirali. Veliko manj bi bilo tega. Prvi nadzor bi bil prek davka. Tam, kjer je to legalizirano, je veliko več nadzora in punce so veliko bolj zaščitene.”

O švedskem modelu prostitucije, ki kriminalizira stranke in ga je sprejela tudi Francija, meni, da ni smiseln: “Najprej je treba zaščititi punce, pa ne pred strankami. Pred tistimi ljudmi, ki jih prodajajo, kupijo in služijo z njimi. Uničili so mi življenje.”

Ula vsem dekletom, ki bi se rada rešila iz primeža prostitucije, svetuje, naj se obrnejo na društvo Ključ. Tam so sicer naklonjeni švedskemu modelu in ne zagovarjajo popolne legalizacije. Eden od argumentov, ki jih navajajo, je porast povpraševanja po prostituciji v teh državah.

Strah pred policijo

Nizozemka Marjan Wijers, ki se že tri desetletja ukvarja z bojem proti trgovini z ljudmi, pravi, da spolne delavke in delavci v številnih državah, v katerih prostitucija ni popolnoma legalizirana, pogosto ne zaupajo policiji. “V številnih takih državah policisti nimajo primernega odnosa do spolnih delavk in delavcev, ponekod poročajo, da so do njih tudi nasilni. Na Nizozemskem, kjer je dejavnost legalizirana, pa zaupajo policiji.” Marjan Wijers informacij za Slovenijo nima.

Ula pravi, da je eden od treh zvodnikov, za katere je delala, policist, vendar mu na sodišču ni bila dokazana krivda. Ima pa tudi dobre izkušnje s policisti: “So kriminalisti, ki nas jemljejo resno. Ne pa, da rečejo: ‘Prostitutka si, sama si si kriva!’ Tudi to sem že doživela.”

So vsi ljudje, ki delajo v spolni industriji, žrtve?

Na nedavni razpravi o prostituciji in seksualnem delu v srednji in vzhodni Evropi ter na Balkanu so sprožili tudi vprašanje, ali so spolni delavci žrtve invazije v njihova telesa. Romunska spolna delavka Roxana Vasi je dejala, da je vsakršno kriminaliziranje spolnega dela povezano s pogledom na to, kakšna bi morala biti intimnost.

Dr. Ivana Ragačič z inštituta družbenih znanosti v Zagrebu pravi, da stališče, da je prostitucija izkoriščanje ženske spolnosti in objektivizacija žensk, nikakor ni brez podlage: “Toda ženske postavlja zgolj v vlogo nemočne žrtve. Vse prostitutke niso žrtve in prostitucija ni enoznačna.”

Realnih podatkov o prostituciji pri nas ni

Kot pravi dr. Ivana Ragačič, je pomanjkanje podatkov značilno za vse države na območju nekdanje Jugoslavije. “V Evropi prevladujeta dva modela. Prvi je švedski, ki ga podpira tudi evropski ženski lobi, drugi pa je model legalizacije, ki ga poznata Nemčija in Nizozemska. V naših državah pa imamo nekakšne čudne modele, ki jemljejo malo iz tega, malo iz drugega. Premalo je raziskav. Politika ni nikoli vključevala spolnih delavk in delavcev v razpravo o prostituciji. Nikoli ni prisluhnila ljudem, ki se s tem ukvarjajo.”

Glede političnih čivkov, ki se navezujejo na prostitucijo, pa dr. Ivana Ragačič pravi: “Stigma vlačuge se nenehno drži žensk. Ali si svetnica ali pa kurba. To stigmo je treba razbiti.”


25.11.2017

Registrske tablice za osem ali 18 milijonov evrov?

Ministrstvo za infrastrukturo je za izdelavo skoraj 2,5 milijona registrskih tablic izbralo domačega izdelovalca. Tuji ponudnik, sicer globalni igralec na področju izdelave tablic, je ponudil za 120% nižjo ceno.


18.11.2017

Zakaj je sistematski pregled otroka pomemben?

Preventivni pregledi novorojenčkov, predšolskih in šolskih otrok, mladine in študentov so ključni za ugotavljanje splošnega zdravja otrok in usmerjajo k rešitvam. Sistematskemu pregledu otroka pri treh je pridružen tudi pregled pri psihologu, pri petih let pa pregled pri logopedu. Od rojstva do končanega šolanja smo našteli 18 oziroma najmanj 13 sistematskih pregledov, tem pa se pridružujejo tudi redni letni preventivni sistematični pregledi in vzgoja pri zobozdravniku. Sčasoma se bo število pregledov zmanjšalo, izvedba racionalizirala, podatki pa končno vnesli v informacijsko bazo e-zdravje, kar bo pomenilo bolj učinkovito upravljanje z zdravjem otrok.


11.11.2017

Vsak izgovor negativno prestane pozitiven alkotest

Policija vsako leto na Martinov vikend poostreno nadzoruje vinjenost voznikov na slovenskih cestah. Delno zaradi izkušenj iz preteklih let, ko so na cestah zaznali povečano število alkoholiziranih voznikov, delno pa tudi zaradi statistik, ki so res črne. Lani so namreč pijani vozniki povzročili 41 smrtnih prometnih nesreč in več kot 1000 prometnih nesreč s telesnimi poškodbami. V Reakciji se Janez Martinčič in Jan Grilc z gosti sprašujeta, kakšna je družbena toleranca vožnje pod vplivom alkohola in v kakšnih okoliščinah se vozniki odločijo sesti za volan tudi vinjeni. Odpravili smo se tudi na teren s policijsko patruljo.


21.10.2017

Parkirišča za invalide

Mesec po začetku ozaveščevalne akcije “Parkiraj izgovore drugam! Ne na mesta rezervirana za invalide …” smo odšli na teren preverjat, če se je že kaj prijelo… Prvi vtis je, da bo še trajalo nekaj časa, da bodo neinvalidni vozniki premogli vsaj parkiriščno empatijo do gibalno oviranih sotrpinov, če že medčloveška solidarnost v teh časih še najbolj spominja na nepotreben relikt nekdanjih nevzdržnih časov.


14.10.2017

Vrhunski športniki študenti

Športniki se pri združevanju svoje športne kariere z izobraževanjem pogosto srečujejo s težavami. Doseganje visoke ravni športne uspešnosti od športnika zahteva intenziven trening in sodelovanje na tekmovanjih doma in v tujini, kar je težko uskladiti z izzivi in omejitvami izobraževalnega sistema. Je dvojna kariera športnikov v slovenskem prostoru sploh mogoča? Ustrezne usmeritve so lahko v pomoč, a kakšna je realna slika vrhunskih športnikov, ki želijo biti tudi študentje?


07.10.2017

Intervencijske poti

Če gasilci ne morejo do mesta požara, ta vsako minuto postaja manj obvladljiv in povzroča vse večjo škodo. Vsaka minuta, ki jo izgubijo reševalci na poti do človeka v srčnem zastoju, zmanjša možnost za njegovo preživetje za 10 odstotkov. In oboji minute za prihod na pomoč iz dneva v dan izgubljajo povsem brez potrebe. Zato Gasilska zveza Slovenije ob letošnjem Tednu požarne varnosti javnost znova opozarja na pomen dostopnosti do prizorišč vseh vrst nesreč. Kako se že čez nekaj dni spremeni zakonodaja o razvrščanju vozil na cestah ter kako nespametno ravnanje voznikov vsakodnevno otežuje delo gasilcem in reševalcem, pa ponazorimo v Reakciji.


23.09.2017

Odprti izobraževalni viri

Ker izobraževalni sistem ne sledi več hitremu razvoju sedanjosti, je treba zgraditi dinamično okolje, ki bo v učni proces vključevalo želje in cilje posameznika. Na kakšen način ne ve nihče, a del odgovora se skriva v odprtih izobraževalnih virih. Odprto izobraževanje pa na drugi strani zahteva tudi drugačna znanja in kompetence, spreminja vlogo učiteljev, učencev in šol. Vprašanj je veliko, rešitev pa v tem trenutku bolj malo.


16.09.2017

Kraje koles, prijave kraj in odzivnost policije

Policisti ugotavljajo da je pri nas vedno več ukradenih koles. Največ koles tatovi priložnostno ukradejo v mestnih središčih v poletnih mesecih, saj je tam največ kolesarjev. Ne boste verjeli, veliko je takih, ki si "sposodijo" kolo le zato, da se prepeljejo iz enega konca mesta na drugega, tam pa kolo zavržejo. Načrtno pa tatovi kradejo dražja kolesa iz zaklenjenih prostorov. Vsako leto policija beleži več kraj, lastniki pa pogosto kraje sploh ne prijavijo.


08.09.2017

V gorah pametni telefon ni varnostni pripomoček

Glavno težavo v gorah predstavljajo "mobitel planinci", katerih prenosni telefon predstavlja najpomembnejši varnostni pripomoček


02.09.2017

Sporazumevanje s čustvenčki

S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.


26.08.2017

Gorsko kolesarjenje na Krvavcu

Na turističnih letakih, ki vabijo v naše doline in planine, se vse pogosteje znajdejo tudi gorski kolesarji. Ob tem se poraja vprašanje, kaj jim ob zavirajočih predpisih in zgolj nekaj metrih dovoljenih poti sploh lahko ponudimo? "Capljamo za tujino. Imamo mnogo potenciala, a čaka nas veliko dela, da se ta potencial razvije," pravi Anže Bizjak, nekdanji tekmovalec v krosu.  Na Krvavcu smo preverjali, kako uspešno je Slovenija skočila na vlak zelenega in trajnostnega turizma, ki se veže na vzpenjajoči trend gorskega kolesarstva.


19.08.2017

Turistov ni preveč, z navalom obiskovalcev pač ne znamo upravljati

V zadnjih letih število turistov v Sloveniji narašča, dobiček tudi, upravljavci turističnih destinacij pa tarnajo, da se jim je čez noč »zgodil« neobvladljivi množični turizem


12.08.2017

Možnosti za udejstvovanje so, a te ne brcnejo v rit

Po koncu pouka košnja dvorišča ostarelega občana, nato delavnica z begunskimi otroki in trening košarke, zvečer pa še ogled televizijske politične debate. To, seveda, ni urnik povprečnega slovenskega mladostnika. Kako aktivni pa so mladi v Sloveniji? Ob mednarodnem dnevu mladih o socialni, kulturni in politični vključenosti.


29.07.2017

Sezuti, a opremljeni za življenje

Nuša med igranjem kitare pove, da jo je v mladinski center Bob napotila psihiatrinja. Sprijaznila se je tako s sezuvanjem kot drugimi neformalnimi pravili, ki se jih morajo držati mladostniki, ki se iz takšnih ali drugačnih razlogov z ulice preselijo v sicer odštekano urejene mladinske prostore v Ljubljani. Neformalno izobraževanje, mladinsko ulično delo, kulturne dejavnosti, socialno podjetništvo in zagotavljanje aktivne udeležbe mladih v družbenem dogajanju so orodja, s katerimi mentorji skušaj mlade spraviti na prava pota. Nuša verjame, da se bo že v jeseni tako življenja kot šole lotila bolj uspešno. Z Bobovci smo preživeli počitniško dopoldne v inovativno opremljeni kreativni hiši v Ljubljani, sodelovali smo pri garažnem ustvarjanju, s se pogovarjali o različnih projektih in o prihodnosti. "Življenje si bom ustvaril tako, da bom z njim srečen," je jasen Jan.


22.07.2017

Uspešni prek Airbnb-ja prodajo “zgodbo”

Vedno bolj priljubljeno postaja oddajanje prenočišč prek spletne platforme Airbnb, prek katere, če se greste zgolj “posel” in iščete hiter zaslužek, ne boste veliko zaslužili. Prodati je namreč treba “zgodbo”. Tisti, ki jim to uspe in gostu ponudijo osebno, pristno izkušnjo, lahko na mesec zaslužijo od 300 do 1000 evrov. Na Airbnb-ju svoje stanovanje ali hišo oddajajo ljudje iz 65 tisoč mest in 191 držav. Pri nas se s sobodajalstvom prek Airbnb-ja ukvarja približno 3000 ponudnikov. In namesto da bi bili zdrava konkurenca hotelirjem in drugim sobodajalcem, se plačevanju davkov in spoštovanju predpisov izogiba kar 80 odstotkov sobodajalcev v prestolnici, čeprav so pravila jasna in jih je mogoče spoštovati. No ja, večino. Zakaj so nekateri pri oddajanju pek Airbnb-ja uspešni, drugi pa ne in kakšno olajšanje prinašajo spremembe zakonodaje, ki bo zajezil oddajanje na črno, je preverjala Simona Habič.


15.07.2017

Problem nadzora nad Robin Foodom

Da je še povsem uporabna živila, katerim se bliža rok priporočene uporabe res škoda zavreči, tudi zato, ker mnogim pomeni pomemben vir prehrane, je zdaj pri nas že sprejeta miselnost, ki je tudi zakonsko urejena. Tako pridelovalci, predelovalci in trgovci tisto hrano, ki je ne morejo uporabiti in bi zanje kmalu lahko postala odpadek, lahko še pravočasno donirajo dobrodelnim organizacijam, te pa jo razdelijo socialno ogroženim. Zdaj se je temu pridružila še prva trgovina Robin Food, ki pa take viške odkupuje in po močno znižanih cenah prodaja vsem, ki jih želijo, ne glede na socialno ogroženost. Toda ob vseh pozitivnih učinkih je lahko uporaba živil ob izteku roka tudi tvegana. Vse, kar smo o rokih uporabnosti živil povedali v Reakciji, velja za pakirana živila. Pri živilih brez embalaže - kot so sadje, zelenjava, mesni, pekovski in slaščičarski izdelki in nekatere pijače - je s posebno uredbo določeno, da se prodajajo na podlagi organoleptičnih lastnosti oziroma dokler trgovec presodi, da so užitna, in tudi tu za svojo odločitev prevzema polno odgovornost.


08.07.2017

Uporaba telefona med vožnjo: oči gledajo, možgani ne vidijo

Vožnja s telefonom v roki vas stane 120 evrov, če vas pri tem početju zasačijo policisti. A bolj kot to je ključno dejstvo, da je pozornost na vožnjo občutno zmanjšana, še posebej če pošiljamo in sprejemamo sporočila, sodelujemo na družabnih omrežjih ali telefoniramo- tudi prostoročno. S tem ogrožamo sebe in druge v prometu in lahko povzročimo hudo prometno nesrečo.


24.06.2017

Vsak peti Evropejec ima težave z branjem in pisanjem

Evropska politika se na področju izobraževanja spopada z številnimi izzivi. Na eni strani z izobraževanjem odraslih, na drugi pa z nizko ravnjo osnovne pismenosti in vstopanjem mladih na trg dela. Prepočasno izvajanje reform in slabi sistemi izobraževanja v državah članicah ne zagotavljajo ustreznih spretnosti in znanj, evropska gospodarska konkurenčnost pa posledično zaostaja za ameriškim in azijskim. O perspektivi evropske izobraževalne politike, se je z evropskim komisarjem za izobraževanje Tiborjem Navracsicsem pogovarjal Boris Žgajnar


10.06.2017

Zvesti programom zvestobe

Programi zvestobe so vse – od podarjene žvečilke do sofisticiranih baz podatkov, ki omogočajo profiliranje potrošnika. V zameno za osebne podatke dobimo kartico ugodnosti, na kateri se seštevajo evri in popusti, trgovec pa tako laže sledi našim potrošniškim navadam. Z zbranimi podatki ustvarja ponudbo, ki nam je pisana na kožo.


03.06.2017

Varna vožnja motoristov rešuje življenja

Motoristi so na cesti zaradi bolj dinamične vožnje, kot je tista z osebnim vozilom, veliko slabše vidni in opazni, pogosto vozijo prehitro ali pa jih drugi vozniki spregledajo ali jim odvzamejo prednost. Tako so med najranljivejšimi skupinami v prometu. Letos je na naših cestah umrlo že 10 voznikov mopedov in motorjev. Najpogostejši vzrok je prehitra in neprilagojena vožnja razmeram. Zaradi tega jih je letos izgubilo življenje že pet. Za svojo varnost pa lahko veliko naredijo tudi sami. Za vožnjo morajo biti fizično in psihično “fit”, dobro morajo vedeti, kako se obnaša njihov motocikel v nepredvidljivih razmerah in voziti previdno v skladu s predpisi. Kako se izkopati iz težav med vožnjo, kako speljevati v klanec, se izogibati oviram na vozišču in poskrbeti za varnost, se udeleženci danes učijo na delavnici in na poligonu v Centru varne vožnje – Avtopoligonu Ljubečna pri Celju.


Stran 4 od 21
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov