Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Prostitucija v Sloveniji

09.04.2016

Prostitucija ni aktualna samo na twiterju. Slovenska policija je zaključila preiskavo kaznivega dejanja trgovine z ljudmi in zlorabe prostitucije, Francija pa je kriminalizirala plačevanje spolnih uslug. V Sloveniji je prostitucija dekriminalizirana, ni pa regulirana. Bi morala biti? Spregovorili bosta tudi osebi s težkimi izkušnjami s spolnim delom pri nas in v tujini.

Alešo so prodali v tujino. Zvabili so jo pod pretvezo, da gre delat v restavracijo. Za kakšno delo gre zares, je izvedela, ko so v sobo prišli trije moški in se začeli pogovarjati, kdo bo katero. “Ustrahovali so me. Vedeli so, kje sem doma. Rekli so, da bodo požgali hišo in pobili mojo družino med spanjem, če pobegnem.”

Prodajali so jo v Zagrebu in v Italiji. Vsaka prostitutka je imela dnevno normo. “Ena je morala delati noseča. Bila je zima, ona pa je bila v osmem mesecu nosečnosti. Če ni prinesla denarja, so jo rezali po nogah in po 12 ljudi jo je posiljevalo. Potem smo ji druga dekleta pomagala in je lahko sedela v lokalu.”

Stranke, ki so prihajale k Aleši, so bile zelo različne. “Nekateri se pridejo samo pogovarjat. To je zelo naporno, saj hoče vsaka čim prej pozabiti človeka. Nisem jih gledala v oči. Če sem ga pogledala v oči, sem si ga zapomnila in mi je bilo slabo. Prihajali so vsi, od duhovnikov do policistov.”

V zelo zgodnji mladosti se je začela ukvarjati s prostitucijo sogovornica, ki se predstavi z umetniškim imenom Ula. Ima hudo poškodovan obraz, saj jo je “delodajalec” pretepel, ker je hotela prenehati delati. S prostitucijo je pobegnila iz rejniške družine. Najprej je delala sama, potem pa je k njej prišla stranka, za katero se je izkazalo, da je zvodnik, in za katerega je morala začeti delati. Pravi, da veliko deklet začne delati na svojo pest. “Ko se na spletu pojavi kakšna nova punca, ki je videti razmeroma dobro, pridejo do nje najprej kot stranke, potem pa ji ponudijo delo pri njih.”

Uline stranke so poslovneži, politiki, tudi športniki. Stranke potem na spletu ocenjujejo videz, storitve in prijaznost prostitutk. “Veliko deklet ostane v tem krogu zaradi groženj. Ker se enostavno bojijo – zase, za svoje otroke in družino.”

Nevidna prostitucija

Pri nas ni organizacij, ki bi povezovale spolne delavce. “To bi moralo obstajati. Več zaščite bi bilo, več nadzora, več ozaveščanja, več bi se vedelo.” Prostitucija je v Sloveniji dekriminalizirana, ni pa regulirana. “To pomeni, da nimamo nobene zaščite. Lahko pride tudi nasilna stranka. Če bi bilo spolno delo legalizirano, bi se moralo vsako dekle tudi redno testirati. Širi se ogromno bolezni. Jaz sem dobila virus papiloma in zdaj imam raka na maternici.

Zelo lepo bi bilo, če bi obstajal nekakšen sindikat, vendar menim, da do tega ne bo prišlo še zelo dolgo. Naša mentaliteta tega ne sprejema.”

Kljub raku Uli ne dovolijo, da bi se nehala prostituirati. “Še vedno me silijo. Iščejo me, skrivam se pred njimi. Se pa bojim zase. Zelo. Če bi bila prostitucija legalizirana, bi bilo takega nasilja veliko manj. Nobeden od teh, ki zasužnjujejo dekleta, si ne bi tega privoščil, če bi jih redno nadzirali. Veliko manj bi bilo tega. Prvi nadzor bi bil prek davka. Tam, kjer je to legalizirano, je veliko več nadzora in punce so veliko bolj zaščitene.”

O švedskem modelu prostitucije, ki kriminalizira stranke in ga je sprejela tudi Francija, meni, da ni smiseln: “Najprej je treba zaščititi punce, pa ne pred strankami. Pred tistimi ljudmi, ki jih prodajajo, kupijo in služijo z njimi. Uničili so mi življenje.”

Ula vsem dekletom, ki bi se rada rešila iz primeža prostitucije, svetuje, naj se obrnejo na društvo Ključ. Tam so sicer naklonjeni švedskemu modelu in ne zagovarjajo popolne legalizacije. Eden od argumentov, ki jih navajajo, je porast povpraševanja po prostituciji v teh državah.

Strah pred policijo

Nizozemka Marjan Wijers, ki se že tri desetletja ukvarja z bojem proti trgovini z ljudmi, pravi, da spolne delavke in delavci v številnih državah, v katerih prostitucija ni popolnoma legalizirana, pogosto ne zaupajo policiji. “V številnih takih državah policisti nimajo primernega odnosa do spolnih delavk in delavcev, ponekod poročajo, da so do njih tudi nasilni. Na Nizozemskem, kjer je dejavnost legalizirana, pa zaupajo policiji.” Marjan Wijers informacij za Slovenijo nima.

Ula pravi, da je eden od treh zvodnikov, za katere je delala, policist, vendar mu na sodišču ni bila dokazana krivda. Ima pa tudi dobre izkušnje s policisti: “So kriminalisti, ki nas jemljejo resno. Ne pa, da rečejo: ‘Prostitutka si, sama si si kriva!’ Tudi to sem že doživela.”

So vsi ljudje, ki delajo v spolni industriji, žrtve?

Na nedavni razpravi o prostituciji in seksualnem delu v srednji in vzhodni Evropi ter na Balkanu so sprožili tudi vprašanje, ali so spolni delavci žrtve invazije v njihova telesa. Romunska spolna delavka Roxana Vasi je dejala, da je vsakršno kriminaliziranje spolnega dela povezano s pogledom na to, kakšna bi morala biti intimnost.

Dr. Ivana Ragačič z inštituta družbenih znanosti v Zagrebu pravi, da stališče, da je prostitucija izkoriščanje ženske spolnosti in objektivizacija žensk, nikakor ni brez podlage: “Toda ženske postavlja zgolj v vlogo nemočne žrtve. Vse prostitutke niso žrtve in prostitucija ni enoznačna.”

Realnih podatkov o prostituciji pri nas ni

Kot pravi dr. Ivana Ragačič, je pomanjkanje podatkov značilno za vse države na območju nekdanje Jugoslavije. “V Evropi prevladujeta dva modela. Prvi je švedski, ki ga podpira tudi evropski ženski lobi, drugi pa je model legalizacije, ki ga poznata Nemčija in Nizozemska. V naših državah pa imamo nekakšne čudne modele, ki jemljejo malo iz tega, malo iz drugega. Premalo je raziskav. Politika ni nikoli vključevala spolnih delavk in delavcev v razpravo o prostituciji. Nikoli ni prisluhnila ljudem, ki se s tem ukvarjajo.”

Glede političnih čivkov, ki se navezujejo na prostitucijo, pa dr. Ivana Ragačič pravi: “Stigma vlačuge se nenehno drži žensk. Ali si svetnica ali pa kurba. To stigmo je treba razbiti.”


Reakcija

409 epizod

Reakcija

409 epizod


S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.

Prostitucija v Sloveniji

09.04.2016

Prostitucija ni aktualna samo na twiterju. Slovenska policija je zaključila preiskavo kaznivega dejanja trgovine z ljudmi in zlorabe prostitucije, Francija pa je kriminalizirala plačevanje spolnih uslug. V Sloveniji je prostitucija dekriminalizirana, ni pa regulirana. Bi morala biti? Spregovorili bosta tudi osebi s težkimi izkušnjami s spolnim delom pri nas in v tujini.

Alešo so prodali v tujino. Zvabili so jo pod pretvezo, da gre delat v restavracijo. Za kakšno delo gre zares, je izvedela, ko so v sobo prišli trije moški in se začeli pogovarjati, kdo bo katero. “Ustrahovali so me. Vedeli so, kje sem doma. Rekli so, da bodo požgali hišo in pobili mojo družino med spanjem, če pobegnem.”

Prodajali so jo v Zagrebu in v Italiji. Vsaka prostitutka je imela dnevno normo. “Ena je morala delati noseča. Bila je zima, ona pa je bila v osmem mesecu nosečnosti. Če ni prinesla denarja, so jo rezali po nogah in po 12 ljudi jo je posiljevalo. Potem smo ji druga dekleta pomagala in je lahko sedela v lokalu.”

Stranke, ki so prihajale k Aleši, so bile zelo različne. “Nekateri se pridejo samo pogovarjat. To je zelo naporno, saj hoče vsaka čim prej pozabiti človeka. Nisem jih gledala v oči. Če sem ga pogledala v oči, sem si ga zapomnila in mi je bilo slabo. Prihajali so vsi, od duhovnikov do policistov.”

V zelo zgodnji mladosti se je začela ukvarjati s prostitucijo sogovornica, ki se predstavi z umetniškim imenom Ula. Ima hudo poškodovan obraz, saj jo je “delodajalec” pretepel, ker je hotela prenehati delati. S prostitucijo je pobegnila iz rejniške družine. Najprej je delala sama, potem pa je k njej prišla stranka, za katero se je izkazalo, da je zvodnik, in za katerega je morala začeti delati. Pravi, da veliko deklet začne delati na svojo pest. “Ko se na spletu pojavi kakšna nova punca, ki je videti razmeroma dobro, pridejo do nje najprej kot stranke, potem pa ji ponudijo delo pri njih.”

Uline stranke so poslovneži, politiki, tudi športniki. Stranke potem na spletu ocenjujejo videz, storitve in prijaznost prostitutk. “Veliko deklet ostane v tem krogu zaradi groženj. Ker se enostavno bojijo – zase, za svoje otroke in družino.”

Nevidna prostitucija

Pri nas ni organizacij, ki bi povezovale spolne delavce. “To bi moralo obstajati. Več zaščite bi bilo, več nadzora, več ozaveščanja, več bi se vedelo.” Prostitucija je v Sloveniji dekriminalizirana, ni pa regulirana. “To pomeni, da nimamo nobene zaščite. Lahko pride tudi nasilna stranka. Če bi bilo spolno delo legalizirano, bi se moralo vsako dekle tudi redno testirati. Širi se ogromno bolezni. Jaz sem dobila virus papiloma in zdaj imam raka na maternici.

Zelo lepo bi bilo, če bi obstajal nekakšen sindikat, vendar menim, da do tega ne bo prišlo še zelo dolgo. Naša mentaliteta tega ne sprejema.”

Kljub raku Uli ne dovolijo, da bi se nehala prostituirati. “Še vedno me silijo. Iščejo me, skrivam se pred njimi. Se pa bojim zase. Zelo. Če bi bila prostitucija legalizirana, bi bilo takega nasilja veliko manj. Nobeden od teh, ki zasužnjujejo dekleta, si ne bi tega privoščil, če bi jih redno nadzirali. Veliko manj bi bilo tega. Prvi nadzor bi bil prek davka. Tam, kjer je to legalizirano, je veliko več nadzora in punce so veliko bolj zaščitene.”

O švedskem modelu prostitucije, ki kriminalizira stranke in ga je sprejela tudi Francija, meni, da ni smiseln: “Najprej je treba zaščititi punce, pa ne pred strankami. Pred tistimi ljudmi, ki jih prodajajo, kupijo in služijo z njimi. Uničili so mi življenje.”

Ula vsem dekletom, ki bi se rada rešila iz primeža prostitucije, svetuje, naj se obrnejo na društvo Ključ. Tam so sicer naklonjeni švedskemu modelu in ne zagovarjajo popolne legalizacije. Eden od argumentov, ki jih navajajo, je porast povpraševanja po prostituciji v teh državah.

Strah pred policijo

Nizozemka Marjan Wijers, ki se že tri desetletja ukvarja z bojem proti trgovini z ljudmi, pravi, da spolne delavke in delavci v številnih državah, v katerih prostitucija ni popolnoma legalizirana, pogosto ne zaupajo policiji. “V številnih takih državah policisti nimajo primernega odnosa do spolnih delavk in delavcev, ponekod poročajo, da so do njih tudi nasilni. Na Nizozemskem, kjer je dejavnost legalizirana, pa zaupajo policiji.” Marjan Wijers informacij za Slovenijo nima.

Ula pravi, da je eden od treh zvodnikov, za katere je delala, policist, vendar mu na sodišču ni bila dokazana krivda. Ima pa tudi dobre izkušnje s policisti: “So kriminalisti, ki nas jemljejo resno. Ne pa, da rečejo: ‘Prostitutka si, sama si si kriva!’ Tudi to sem že doživela.”

So vsi ljudje, ki delajo v spolni industriji, žrtve?

Na nedavni razpravi o prostituciji in seksualnem delu v srednji in vzhodni Evropi ter na Balkanu so sprožili tudi vprašanje, ali so spolni delavci žrtve invazije v njihova telesa. Romunska spolna delavka Roxana Vasi je dejala, da je vsakršno kriminaliziranje spolnega dela povezano s pogledom na to, kakšna bi morala biti intimnost.

Dr. Ivana Ragačič z inštituta družbenih znanosti v Zagrebu pravi, da stališče, da je prostitucija izkoriščanje ženske spolnosti in objektivizacija žensk, nikakor ni brez podlage: “Toda ženske postavlja zgolj v vlogo nemočne žrtve. Vse prostitutke niso žrtve in prostitucija ni enoznačna.”

Realnih podatkov o prostituciji pri nas ni

Kot pravi dr. Ivana Ragačič, je pomanjkanje podatkov značilno za vse države na območju nekdanje Jugoslavije. “V Evropi prevladujeta dva modela. Prvi je švedski, ki ga podpira tudi evropski ženski lobi, drugi pa je model legalizacije, ki ga poznata Nemčija in Nizozemska. V naših državah pa imamo nekakšne čudne modele, ki jemljejo malo iz tega, malo iz drugega. Premalo je raziskav. Politika ni nikoli vključevala spolnih delavk in delavcev v razpravo o prostituciji. Nikoli ni prisluhnila ljudem, ki se s tem ukvarjajo.”

Glede političnih čivkov, ki se navezujejo na prostitucijo, pa dr. Ivana Ragačič pravi: “Stigma vlačuge se nenehno drži žensk. Ali si svetnica ali pa kurba. To stigmo je treba razbiti.”


14.05.2016

Femicid

V 13-ih letih se je v Sloveniji zgodilo 92 poskusov umorov žensk, v katerih je bil storilec njihov intimni partner. Približno 40 odstotkov žensk je pri tem umrlo. V zadnjih letih skoraj ne mine mesec, ko mediji ne bi poročali o umorih žensk. Intimno partnerski umori niso osamljeni dogodki, ki se zgodijo nepričakovano zaradi trenutnega besa ali izbruha strasti. So le zadnje dejanje v spirali nasilja nad ženskami, zato je nasilje treba ustaviti čim prej. Partnerji povzročijo 43 odstotkov vseh umorov žensk, pri umorih moških pa so partnerke povzročiteljice v sedmih odstotkih. Več kot 90 odstotkov povzročiteljev nasilja v zasebni sferi in partnerskih odnosih so moški.


06.05.2016

Nevzdržne razmere za begunce na Hiosu

Hios, otok v Egejskem morju, kamor so iz 8 kilometrov oddaljene Turčije begunci v Evropo začeli prihajati že pred sirsko vojno. Hios je veljal za prehodno točko. Zdaj pa so tam že dva meseca begunci ujeti v namestitvenih centrih, ki bolj spominjajo na taborišča. Čedalje več napetosti pa je zaznati med lokalnimi prebivalci, ki so glede sobivanja z begunci razdeljeni.


30.04.2016

Droni so, predpisov ni

Pravilnik oziroma uredba o brez pilotnih letalnih napravah (gre za tako imenovane drone) bi morala biti sprejeta že leta 2014, a zaradi birokratskih postopkov na Agenciji za civilno letalstvo ter Ministrstvu za infrastrukturo, se to do danes še ni zgodilo. Tudi do medresorskega usklajevanja še ni prišlo, čeprav na Ministrstvu za infrastrukturo zatrjujejo, da bo uredba sredi meseca maja že sprejeta.


23.04.2016

Sovražni govor

“Ljudje so polni strahov, te strahove pa je treba opredmetiti. V primeru beguncev v Sloveniji je več kot očitno, da so ljudje strahove opredmetili v predsodkih in jih obesili na kužnega subjekta, ki se mu reče begunec.” Tako Janez Markeš, ki pravi, da ob sistematičnem spodbujanju nesporazumov in sovražnosti v družbi kužni subjekt postanejo tudi novinarji, hkrati pa ob porastu sovražnega govora opozarja tudi na odgovornost medijev. Dragan Petrovec spomni na zgodovinske vzporednice, Dragica Wedam Lukić pa ne razkorak med prakso slovenskih sodišč in evropskega sodišča za človekove pravice. Rok Čeferin se ne strinja s posameznimi odločitvami tožilstva in se sprašuje, kaj lahko bolj ogrozi javni red in mir kot pozivi k streljanju na begunce. Kje so meje med sovražnim govorom in resničnim nasiljem? Zakaj je pri nas posledica sovražnega govora pogosto le porast politične priljubljenosti?


16.04.2016

Davki slovenskih športnikov doma in v tujini

Afera s Panamskimi dokumenti omenja tudi dva slovenska športnika s podjetjem v davčni oazi. Na kakšen način sploh prejemajo svoj zaslužek slovenski športniki v domovini in tujini? Pozanimali smo se o njihovem statusu in o tem, kako je njihova usoda povezana z mednarodnimi finančnimi praksami. Kako je s plačami slovenskih športnikov, davki in nikoli izplačanimi zaslužki? Odgovore smo poiskali pri športnikih, klubskih funkcionarjih in davčnih strokovnjakih.


26.03.2016

Kjer je volja, je pomoč

Med številnimi nestrpnimi pripombami ob aktualni krizi smo kdaj lahko slišali tudi “a vzemi si te begunce domov!”. Ampak ali jih res lahko? Begunce z že urejenim statusom še morda, pri prosilcih za mednarodno zaščito, ki so po zakonodaji praviloma nastanjeni v azilnih centrih, pa se stvari že zapletejo. V Reakciji bomo preverili tudi, kako lahko po zaprtju balkanske migracijske poti vsak pomaga beguncem, prosilcem za azil in otrokom brez spremstva, tudi pri njihovi integraciji v našo družbo. Takšna oblika prostovoljstva terja od posameznika zavezo, čas in tudi odgovornost.


12.03.2016

Vloga novih spletnih turističnih platform

S prihodom novih spletnih in mobilnih turističnih platform so majhne garsonjere postale zaželeni apartmaji, stari spački pa zaželeni taksiji. Airbnb, Uber, BlaBlaCar in sorodne storitve spreminjajo tako vloge kot odnose v turizmu. Panoga je lani zrasla za 4,4 odstotka, zabeleženih je bilo kar milijardo in 200 milijonov prihodov turistov, ki so ostali čez noč. Podoben trend spremljamo že od leta 2010. Kljub tej navidezni stabilnosti pa se pod površjem statistik dogajajo tektonski premiki, ki v turizem hkrati vnašajo optimizem in nemir.


27.02.2016

Življenje z redkimi boleznimi

Vsaka neozdravljiva ali težko ozdravljiva bolezen bolniku in svojcem močno spremeni življenje. Bolniki z redkimi boleznimi, takimi, za katerimi zboli manj kot 5 prebivalcev med 10.000, pa lahko imajo težav še veliko več, saj zdravniki nimajo dovolj izkušenj in poti zdravljenja niso tako utečene kot pri boleznih, za katerimi zbolevajo tisoči.


20.02.2016

Brezgotovinska družba?

Če ste že prejeli novo plačilno kartico, potem ste eden tistih bančnih komitentov, ki boste v prihodnosti uporabljali brezstično plačilno kartico brez uporabe PIN kode. Nakup bo lažji, hitrejši. Pa bo tudi varnejši? Nasprotniki te tehnologije svarijo pred večjo možnostjo zlorabe v primeru izgube ali kraje. Ob tem pa omenjajo še, da je to dodaten korak k brezgotovinski družbi. Zato se bomo v Reakciji posvetili vprašanju, ali se bo z odpravo gotovine zmanjšalo delo na črno, organiziran kriminal in davčne utaje ali pa gre pri postopnem uvajanju brezgotovinske družbe za poskus dodatnega zaslužka finančnih ustanov in popolnega nadzora nad potrošniki?


13.02.2016

Zastonjkarske floskule

S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.


06.02.2016

Odložen vstop v šolo

Prvotni načrti, da bo vstop v devetletko bistveno bolj prilagojen šestletnikom tudi skozi igro in z zmanjšanjem storilnosti in tekmovalnosti, se v praksi iz leta v leto manj uresničujejo in tudi zato starši bodočih prvošolčkov vse pogosteje razmišljajo o odlogu šolanja. Kdaj je otrok zrel za vstop v šolo, so poznavanje abecede in številk, veščina zavezovanja vezalk ali potreba po plenički v nočnem času res zanesljivi kazalci za vpis v šolo ali proti njemu? Kdaj je za otroka primernejše, da mu omogočimo “dodatno leto otroštva” in kdaj bi s takim podaljševanjem bivanja v vrtcu otroku naredili škodo? O tem bosta razmišljali psihologinja Tina Merčnik, ravnateljica vrtca Hansa Christiana Andersena iz Ljubljane in specialna pedagoginja dr. Vanja Kishwarday s Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem.


23.01.2016

Zakaj jih radikalizem tako privlači?

Strategija islamske države za pridobivanje novih pripadnikov je bila lani močno usmerjena v globalno delovanje, s pomočjo propagande v virtualnem svetu, ki poteka na izjemno sofisticiran način, poroča policija. Številke na novo rekrutiranih članov gredo v tisoče, prihajajo iz Zahodne Evrope, delov Azije in Afrike, najbolj izpostavljeni državi v Evropi sta Belgija in Kosovo. Kakšno je psihološko ozadje, da se posameznik odloči in pridruži tovrstnim radikalnim idejam, kako deluje njihov propagandni stroj in kakšna – ne nazadnje – je krivda družbe. Odstiramo v tokratni Reakciji.


16.01.2016

Pritiski na nosečnice

Bodoče matere so tarče oglaševalcev, prodajalcev in svetovalcev, same pa morajo presoditi, katere storitve in izdelki so zanje zares potrebni. V Reakciji smo govorili o pritiskih na bodoče matere.


16.01.2016

Pritiski na nosečnice

Bodoče matere so tarče oglaševalcev, prodajalcev in svetovalcev, same pa morajo presoditi, katere storitve in izdelki so zanje zares potrebni. V Reakciji smo govorili o pritiskih na bodoče matere.


09.01.2016

Regulacija orožja v Evropi

Medtem ko ameriški predsednik zaostruje nadzor nad uporabo strelnega orožja, se je že skoraj 300.000 Evropejcev podpisalo pod peticijo proti predlogu, ki ga je po napadu v Parizu predstavila Evropska komisija. Kakšna so ozadja predloga direktive o strelnem orožju v Bruslju, koliko trgovcev z orožjem je v Sloveniji in kaj meni policija? Kako bo regulacija vplivala na črni trg? Bo direktiva le prvi korak k manj militarizirani Evropi?


19.12.2015

Spletne trgovine

S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.


12.12.2015

Uradnik lahko posamezniku močno zagreni življenje

Odzvali smo se na birokratke absurde, zaradi katerih je bosanskemu umetniku Damirju Avdiću Upravna enota v Ljubljani po letu dni dolgem postopku izdala odločbo, zaradi katere bo moral, če bo ta postala pravnomočna, zapustiti Slovenijo – s tem pa tudi svojo ženo in dva majhna otroka.


05.12.2015

Podnebni pogajalci tečejo nov krog

Bo podnebni vrh, ki te dni poteka v Parizu, dejansko o prelomen ali se lahko ponovi scenarij iz Koebenhavna leta 2009? Svetovni voditelji so pred težko nalogo, da dosežejo dogovor o omejitvi globalnega segrevanja pod dve stopinji Celzija do konca tega stoletja. Za to bo nujno zajeziti izpuste toplogrednih plinov, povečati finančno pomoč državam v razvoju in zaustaviti izsekavanje gozdov. Bo kapital vendarle popustil pozivom k odgovornosti in kako (ne)enoten je svet v spoprijemanju s podnebnimi politikami, izveste v tokratni Reakciji.


28.11.2015

E-uprava: odzivi in vizija

Odzivi uporabnikov na prenovljeno e-upravo, predlogi za izboljšanje in vizija odgovornih glede državnega portala.


Stran 7 od 21
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov