Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Prostitucija v Sloveniji

09.04.2016

Prostitucija ni aktualna samo na twiterju. Slovenska policija je zaključila preiskavo kaznivega dejanja trgovine z ljudmi in zlorabe prostitucije, Francija pa je kriminalizirala plačevanje spolnih uslug. V Sloveniji je prostitucija dekriminalizirana, ni pa regulirana. Bi morala biti? Spregovorili bosta tudi osebi s težkimi izkušnjami s spolnim delom pri nas in v tujini.

Alešo so prodali v tujino. Zvabili so jo pod pretvezo, da gre delat v restavracijo. Za kakšno delo gre zares, je izvedela, ko so v sobo prišli trije moški in se začeli pogovarjati, kdo bo katero. “Ustrahovali so me. Vedeli so, kje sem doma. Rekli so, da bodo požgali hišo in pobili mojo družino med spanjem, če pobegnem.”

Prodajali so jo v Zagrebu in v Italiji. Vsaka prostitutka je imela dnevno normo. “Ena je morala delati noseča. Bila je zima, ona pa je bila v osmem mesecu nosečnosti. Če ni prinesla denarja, so jo rezali po nogah in po 12 ljudi jo je posiljevalo. Potem smo ji druga dekleta pomagala in je lahko sedela v lokalu.”

Stranke, ki so prihajale k Aleši, so bile zelo različne. “Nekateri se pridejo samo pogovarjat. To je zelo naporno, saj hoče vsaka čim prej pozabiti človeka. Nisem jih gledala v oči. Če sem ga pogledala v oči, sem si ga zapomnila in mi je bilo slabo. Prihajali so vsi, od duhovnikov do policistov.”

V zelo zgodnji mladosti se je začela ukvarjati s prostitucijo sogovornica, ki se predstavi z umetniškim imenom Ula. Ima hudo poškodovan obraz, saj jo je “delodajalec” pretepel, ker je hotela prenehati delati. S prostitucijo je pobegnila iz rejniške družine. Najprej je delala sama, potem pa je k njej prišla stranka, za katero se je izkazalo, da je zvodnik, in za katerega je morala začeti delati. Pravi, da veliko deklet začne delati na svojo pest. “Ko se na spletu pojavi kakšna nova punca, ki je videti razmeroma dobro, pridejo do nje najprej kot stranke, potem pa ji ponudijo delo pri njih.”

Uline stranke so poslovneži, politiki, tudi športniki. Stranke potem na spletu ocenjujejo videz, storitve in prijaznost prostitutk. “Veliko deklet ostane v tem krogu zaradi groženj. Ker se enostavno bojijo – zase, za svoje otroke in družino.”

Nevidna prostitucija

Pri nas ni organizacij, ki bi povezovale spolne delavce. “To bi moralo obstajati. Več zaščite bi bilo, več nadzora, več ozaveščanja, več bi se vedelo.” Prostitucija je v Sloveniji dekriminalizirana, ni pa regulirana. “To pomeni, da nimamo nobene zaščite. Lahko pride tudi nasilna stranka. Če bi bilo spolno delo legalizirano, bi se moralo vsako dekle tudi redno testirati. Širi se ogromno bolezni. Jaz sem dobila virus papiloma in zdaj imam raka na maternici.

Zelo lepo bi bilo, če bi obstajal nekakšen sindikat, vendar menim, da do tega ne bo prišlo še zelo dolgo. Naša mentaliteta tega ne sprejema.”

Kljub raku Uli ne dovolijo, da bi se nehala prostituirati. “Še vedno me silijo. Iščejo me, skrivam se pred njimi. Se pa bojim zase. Zelo. Če bi bila prostitucija legalizirana, bi bilo takega nasilja veliko manj. Nobeden od teh, ki zasužnjujejo dekleta, si ne bi tega privoščil, če bi jih redno nadzirali. Veliko manj bi bilo tega. Prvi nadzor bi bil prek davka. Tam, kjer je to legalizirano, je veliko več nadzora in punce so veliko bolj zaščitene.”

O švedskem modelu prostitucije, ki kriminalizira stranke in ga je sprejela tudi Francija, meni, da ni smiseln: “Najprej je treba zaščititi punce, pa ne pred strankami. Pred tistimi ljudmi, ki jih prodajajo, kupijo in služijo z njimi. Uničili so mi življenje.”

Ula vsem dekletom, ki bi se rada rešila iz primeža prostitucije, svetuje, naj se obrnejo na društvo Ključ. Tam so sicer naklonjeni švedskemu modelu in ne zagovarjajo popolne legalizacije. Eden od argumentov, ki jih navajajo, je porast povpraševanja po prostituciji v teh državah.

Strah pred policijo

Nizozemka Marjan Wijers, ki se že tri desetletja ukvarja z bojem proti trgovini z ljudmi, pravi, da spolne delavke in delavci v številnih državah, v katerih prostitucija ni popolnoma legalizirana, pogosto ne zaupajo policiji. “V številnih takih državah policisti nimajo primernega odnosa do spolnih delavk in delavcev, ponekod poročajo, da so do njih tudi nasilni. Na Nizozemskem, kjer je dejavnost legalizirana, pa zaupajo policiji.” Marjan Wijers informacij za Slovenijo nima.

Ula pravi, da je eden od treh zvodnikov, za katere je delala, policist, vendar mu na sodišču ni bila dokazana krivda. Ima pa tudi dobre izkušnje s policisti: “So kriminalisti, ki nas jemljejo resno. Ne pa, da rečejo: ‘Prostitutka si, sama si si kriva!’ Tudi to sem že doživela.”

So vsi ljudje, ki delajo v spolni industriji, žrtve?

Na nedavni razpravi o prostituciji in seksualnem delu v srednji in vzhodni Evropi ter na Balkanu so sprožili tudi vprašanje, ali so spolni delavci žrtve invazije v njihova telesa. Romunska spolna delavka Roxana Vasi je dejala, da je vsakršno kriminaliziranje spolnega dela povezano s pogledom na to, kakšna bi morala biti intimnost.

Dr. Ivana Ragačič z inštituta družbenih znanosti v Zagrebu pravi, da stališče, da je prostitucija izkoriščanje ženske spolnosti in objektivizacija žensk, nikakor ni brez podlage: “Toda ženske postavlja zgolj v vlogo nemočne žrtve. Vse prostitutke niso žrtve in prostitucija ni enoznačna.”

Realnih podatkov o prostituciji pri nas ni

Kot pravi dr. Ivana Ragačič, je pomanjkanje podatkov značilno za vse države na območju nekdanje Jugoslavije. “V Evropi prevladujeta dva modela. Prvi je švedski, ki ga podpira tudi evropski ženski lobi, drugi pa je model legalizacije, ki ga poznata Nemčija in Nizozemska. V naših državah pa imamo nekakšne čudne modele, ki jemljejo malo iz tega, malo iz drugega. Premalo je raziskav. Politika ni nikoli vključevala spolnih delavk in delavcev v razpravo o prostituciji. Nikoli ni prisluhnila ljudem, ki se s tem ukvarjajo.”

Glede političnih čivkov, ki se navezujejo na prostitucijo, pa dr. Ivana Ragačič pravi: “Stigma vlačuge se nenehno drži žensk. Ali si svetnica ali pa kurba. To stigmo je treba razbiti.”


Reakcija

409 epizod

Reakcija

409 epizod


S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.

Prostitucija v Sloveniji

09.04.2016

Prostitucija ni aktualna samo na twiterju. Slovenska policija je zaključila preiskavo kaznivega dejanja trgovine z ljudmi in zlorabe prostitucije, Francija pa je kriminalizirala plačevanje spolnih uslug. V Sloveniji je prostitucija dekriminalizirana, ni pa regulirana. Bi morala biti? Spregovorili bosta tudi osebi s težkimi izkušnjami s spolnim delom pri nas in v tujini.

Alešo so prodali v tujino. Zvabili so jo pod pretvezo, da gre delat v restavracijo. Za kakšno delo gre zares, je izvedela, ko so v sobo prišli trije moški in se začeli pogovarjati, kdo bo katero. “Ustrahovali so me. Vedeli so, kje sem doma. Rekli so, da bodo požgali hišo in pobili mojo družino med spanjem, če pobegnem.”

Prodajali so jo v Zagrebu in v Italiji. Vsaka prostitutka je imela dnevno normo. “Ena je morala delati noseča. Bila je zima, ona pa je bila v osmem mesecu nosečnosti. Če ni prinesla denarja, so jo rezali po nogah in po 12 ljudi jo je posiljevalo. Potem smo ji druga dekleta pomagala in je lahko sedela v lokalu.”

Stranke, ki so prihajale k Aleši, so bile zelo različne. “Nekateri se pridejo samo pogovarjat. To je zelo naporno, saj hoče vsaka čim prej pozabiti človeka. Nisem jih gledala v oči. Če sem ga pogledala v oči, sem si ga zapomnila in mi je bilo slabo. Prihajali so vsi, od duhovnikov do policistov.”

V zelo zgodnji mladosti se je začela ukvarjati s prostitucijo sogovornica, ki se predstavi z umetniškim imenom Ula. Ima hudo poškodovan obraz, saj jo je “delodajalec” pretepel, ker je hotela prenehati delati. S prostitucijo je pobegnila iz rejniške družine. Najprej je delala sama, potem pa je k njej prišla stranka, za katero se je izkazalo, da je zvodnik, in za katerega je morala začeti delati. Pravi, da veliko deklet začne delati na svojo pest. “Ko se na spletu pojavi kakšna nova punca, ki je videti razmeroma dobro, pridejo do nje najprej kot stranke, potem pa ji ponudijo delo pri njih.”

Uline stranke so poslovneži, politiki, tudi športniki. Stranke potem na spletu ocenjujejo videz, storitve in prijaznost prostitutk. “Veliko deklet ostane v tem krogu zaradi groženj. Ker se enostavno bojijo – zase, za svoje otroke in družino.”

Nevidna prostitucija

Pri nas ni organizacij, ki bi povezovale spolne delavce. “To bi moralo obstajati. Več zaščite bi bilo, več nadzora, več ozaveščanja, več bi se vedelo.” Prostitucija je v Sloveniji dekriminalizirana, ni pa regulirana. “To pomeni, da nimamo nobene zaščite. Lahko pride tudi nasilna stranka. Če bi bilo spolno delo legalizirano, bi se moralo vsako dekle tudi redno testirati. Širi se ogromno bolezni. Jaz sem dobila virus papiloma in zdaj imam raka na maternici.

Zelo lepo bi bilo, če bi obstajal nekakšen sindikat, vendar menim, da do tega ne bo prišlo še zelo dolgo. Naša mentaliteta tega ne sprejema.”

Kljub raku Uli ne dovolijo, da bi se nehala prostituirati. “Še vedno me silijo. Iščejo me, skrivam se pred njimi. Se pa bojim zase. Zelo. Če bi bila prostitucija legalizirana, bi bilo takega nasilja veliko manj. Nobeden od teh, ki zasužnjujejo dekleta, si ne bi tega privoščil, če bi jih redno nadzirali. Veliko manj bi bilo tega. Prvi nadzor bi bil prek davka. Tam, kjer je to legalizirano, je veliko več nadzora in punce so veliko bolj zaščitene.”

O švedskem modelu prostitucije, ki kriminalizira stranke in ga je sprejela tudi Francija, meni, da ni smiseln: “Najprej je treba zaščititi punce, pa ne pred strankami. Pred tistimi ljudmi, ki jih prodajajo, kupijo in služijo z njimi. Uničili so mi življenje.”

Ula vsem dekletom, ki bi se rada rešila iz primeža prostitucije, svetuje, naj se obrnejo na društvo Ključ. Tam so sicer naklonjeni švedskemu modelu in ne zagovarjajo popolne legalizacije. Eden od argumentov, ki jih navajajo, je porast povpraševanja po prostituciji v teh državah.

Strah pred policijo

Nizozemka Marjan Wijers, ki se že tri desetletja ukvarja z bojem proti trgovini z ljudmi, pravi, da spolne delavke in delavci v številnih državah, v katerih prostitucija ni popolnoma legalizirana, pogosto ne zaupajo policiji. “V številnih takih državah policisti nimajo primernega odnosa do spolnih delavk in delavcev, ponekod poročajo, da so do njih tudi nasilni. Na Nizozemskem, kjer je dejavnost legalizirana, pa zaupajo policiji.” Marjan Wijers informacij za Slovenijo nima.

Ula pravi, da je eden od treh zvodnikov, za katere je delala, policist, vendar mu na sodišču ni bila dokazana krivda. Ima pa tudi dobre izkušnje s policisti: “So kriminalisti, ki nas jemljejo resno. Ne pa, da rečejo: ‘Prostitutka si, sama si si kriva!’ Tudi to sem že doživela.”

So vsi ljudje, ki delajo v spolni industriji, žrtve?

Na nedavni razpravi o prostituciji in seksualnem delu v srednji in vzhodni Evropi ter na Balkanu so sprožili tudi vprašanje, ali so spolni delavci žrtve invazije v njihova telesa. Romunska spolna delavka Roxana Vasi je dejala, da je vsakršno kriminaliziranje spolnega dela povezano s pogledom na to, kakšna bi morala biti intimnost.

Dr. Ivana Ragačič z inštituta družbenih znanosti v Zagrebu pravi, da stališče, da je prostitucija izkoriščanje ženske spolnosti in objektivizacija žensk, nikakor ni brez podlage: “Toda ženske postavlja zgolj v vlogo nemočne žrtve. Vse prostitutke niso žrtve in prostitucija ni enoznačna.”

Realnih podatkov o prostituciji pri nas ni

Kot pravi dr. Ivana Ragačič, je pomanjkanje podatkov značilno za vse države na območju nekdanje Jugoslavije. “V Evropi prevladujeta dva modela. Prvi je švedski, ki ga podpira tudi evropski ženski lobi, drugi pa je model legalizacije, ki ga poznata Nemčija in Nizozemska. V naših državah pa imamo nekakšne čudne modele, ki jemljejo malo iz tega, malo iz drugega. Premalo je raziskav. Politika ni nikoli vključevala spolnih delavk in delavcev v razpravo o prostituciji. Nikoli ni prisluhnila ljudem, ki se s tem ukvarjajo.”

Glede političnih čivkov, ki se navezujejo na prostitucijo, pa dr. Ivana Ragačič pravi: “Stigma vlačuge se nenehno drži žensk. Ali si svetnica ali pa kurba. To stigmo je treba razbiti.”


12.11.2016

Prekarno delo bo spremenilo družbo

V Sloveniji kar tri četrtine mladih dela v negotovih oblikah zaposlitve, kar je največji delež znotraj EU. Prekarne oblike zaposlitve so v nekaterih panogah postale skorajda pravilo. Raziskovalci opozarjajo, da gre za splošen trend v Evropski uniji, ki narašča tudi zato, ker prekarci nimajo svojih lobistov, zato so jim vrata do odločevalcev zaprta. V Reakciji se z raziskovalci in aktivisti pogovorimo o vzrokih, težavah in posledicah prekarnega dela za posameznika, družbo in trg delovne sile.


05.11.2016

Ogljikov monoksid

Če imate doma kamin, peč, bojler, prenosni grelnik ali kuhalnik na fosilna goriva, torej na drva, nafto, plin ali druge vire, skratka naprave, ki za zgorevanje jemljejo zrak iz prostora, morate do novega leta v prostore obvezno namestiti javljalnik ogljikovega oksida. V Sobotni reakciji vam bomo pojasnili, zakaj je namestitev javljalnika za ogljikov monoksid obvezna, kakšno napravo izbrati, kako jo namestiti in kam. Naučili pa se bomo tudi prepoznati znake zastrupitve in kako ukrepati ob sumu na uhajanje tega smrtno nevarnega plina ali zastrupitve.


29.10.2016

Maraton in zdravje

Vsi vemo, da je gibanje zdravje. A zakaj človek pride na idejo, da bi pretekel maraton? Razlogov je ogromno. Vsak ima svoje sanje in preteči maraton so sanje tudi marsikaterega Slovenca in Slovenke, čeprav včasih tudi za ceno svojega zdravja.


22.10.2016

Izzivi prometa v mestnih središčih

Promet v središčih mest postaja vse bolj raznolik. V območjih, zaprtih za avtomobilski promet, se srečujejo pešci, kolesa, skiroji, longboardi, rolke, segwayi in njihove inkarnacije na električni pogon, ki omogočajo tudi vedno višje hitrosti. Trki so lahko siloviti in pustijo hude posledice, novi načini gibanja pa zahtevajo tudi nov način razmišljanja o gibanju po središčih mest. Kako se bo morala prilagoditi infrastruktura in kako naše obnašanje?


15.10.2016

Otroci rešujejo življenje

Vsaj 300.000 ljudi letno bi preživelo nenadni srčni zastoj, če bi vsi otroci znali oživljati, pravijo strokovnjaki Svetovne zdravstvene organizacije, ki so dali pobudo, naj se prav vsi šolarji vsaj po 12. letu naučijo temeljnih postopkov oživljanja. Da otroci, sploh mladostniki, res lahko rešijo življenje, govorita tudi zgodbi 8-letne Nike, ki je s prisebnim iskanjem pomoči rešila življenje svoji učiteljici in 16-letnega Andreja, ki je po telefonskih navodilih dežurne zdravnice uspešno oživljal očeta.


01.10.2016

Zakon o pogrebni in pokopališki dejavnosti

S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.


17.09.2016

Kako se stenicam v ljubljanski Lipi postaviti po robu?

Stanovalci objekta Lipa v Ljubljani se soočajo s pojavom stenic. Stenice se po objektu, ki ima kar 350 lastnikov, hitro širijo. Prisotne pa niso le v Lipi, v zadnjih letih so pogost pojav. Kdo je odgovoren za dezinsekcijo?


10.09.2016

Samozaposleni in varnost pri delu

Samostojnega podjetnika so poklicali iz podjetja, ki ponuja storitve s področja varnosti pri delu, in mu rekli, da mora tudi kot samozaposleni opraviti usposabljanje na področju varnosti in zdravja pri delu, sicer ga čaka globa inšpektorja. To lahko opravi pri njih, seveda ne zastonj. Omenjeni podjetnik bi lahko ponudbi nasedel, a ni. Je pa nanjo opozoril. Ni edini. Res je, da je vsak delodajalec odgovoren za svoje delavce in da je on tisti, ki zagotavlja varnost in zdravje v podjetju – tudi z usposabljanjem delavcev za varno delo. Kaj pa pravi zakon, ko gre za samozaposlene osebe?


03.09.2016

Digitalna pismenost otrok

Kolikokrat ste svojega otroka pohvalili ali umirili tako, da ste mu v roke potisnili svoj mobilni telefon? Je od tega trenutka otrokova varna uporaba tehnološke naprave, in razumevanje čemu je namenjena, v vaših rokah ali je dolžna na pomoč priskočiti tudi šola? Odkrivamo v Reakciji.


27.08.2016

Novi prometni znaki

S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.


20.08.2016

Fenomen olimpijskih iger

Športni filozof Milan Hosta je med dejavnejšimi športnimi delavci v našem prostoru. S promocijo fair playa krepi temeljne etične vrednote, ki jih pri športu pogosto pogrešamo. Zakaj? Je stopnja zavesti o družbeni vlogi športa preprosto prenizka? Postavljamo ogledalo olimpijskim igram in v luči največjega športnega dogodka ugotavljamo tudi pestrost pojavnih oblik športa na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni.


13.08.2016

Kmetija je kot podjetje

Čeprav v Evropski uniji v zadnjih letih močno poudarjajo pomen družinskega kmetovanja kot najbolj trajnostnega in okoljsko prijaznega, so postopki prevzemanja kmetij iz rok starejših na mlajše še vedno zelo počasni. Kot enega od vzrokov omenjajo pomanjkanje socialne varnosti za tiste kmete, ki kmetije predajo v roke mlajših, kot drugega podeželsko okolje, ki je še vedno premalo stimulativno za mlade. Toda stvari se počasi spreminjajo ...


23.07.2016

Berlinska parada ponosa

Slovenija bo letos drugič sodelovala na eni največjih parad ponosa na svetu, ki bo v Berlinu. V Reakciji bomo s pomočjo slovenskih in tudi tujih gostov na paradi pojasnili, zakaj je nemška prestolnica tako strpno in odprto mesto ter s kakšnimi težavami se morajo trenutno še vedno soočati člani LGBT skupnosti.


16.07.2016

Pokemon Go

Pokemon je akronim za pocket monster, kar v prevodu pomeni žepna pošast. Podobo so pošasti dobile pred dvajsetimi leti v videoigri za igralno konzolo GameBoy, kasneje so nastopile še v risanih serijah imenovanih anime. Pred osmimi dnevi pa so Pokemoni zavzeli ulice, gozdove, obale, restavracije, muzeje in trgovine. Mobilna igra Pokemon Go je v dobrem tednu presegla število aktivnih uporabnikov družabnega omrežja Twitter in zasvojila več deset milijonov ljudi. O fenomenu bomo govorili s Pokemon trenerjem, raziskovalko Pokemon kulture in drugimi navdušenci.


09.07.2016

Končevanje študija po slovensko

Do konca septembra morajo študenti tako imenovanih predbolonjskih študijskih programov končati študij, sicer jim bo po teh programih propadel. Bližje, kot smo temu roku, večji je pritisk na fakultete in mentorje same. Študij bi rado končalo več kot 9000 takih študentov, ki pred mentorje prihajajo zadnji hip in to s pomanjkljivimi diplomskimi izdelki; nekateri, ki so dela oddali pravočasno, pa, po drugi strani, zdaj dobivajo tudi obvestila, da morda svojega dela ne bodo mogli zagovarjati pravočasno. O razmerah na tem področju je ta teden razpravljal parlamentarni odbor za visoko šolstvo, ki pa, kot kaže, skrajnih rokov vendarle ne namerava podaljšati.


02.07.2016

Outdoor športi dajejo občutek svobode in neskončnosti

Kolesarjenje, plezanje, gorski tek, jadralno padalstvo, kajak. Globalni biznis jih umešča med outdoor športe in so vse bolj množična oblika turizma. Ampak zakaj hčerkina prfoksa za blok flavto jadra s padalom in zakaj predsednik uprave vaše najljubše banke čez vikend binglja na štriku? To je skušala izvedeti Mihijeva tolpa najbolj drznih Valovcev, v soboto dopoldan, na Soča outdoor festivalu v Tolminu.


11.06.2016

Številke v ozadju nogometne igre - denar, migracije in nacionalizem

Ob začetku enega od dveh največjih svetovnih športnih dogodkov letos, Evropskega prvenstva v nogometu, gostimo Loica Ravenela iz Mednarodnega centra za športne študije – Observatorija za nogomet v Neuchatellu. Geograf in statistik iz nogometnega “Think Thanka” v Švici s kolegi pripravlja poglobljene analize vseh mogočih baz podatkov, povezanih z nogometom. Z njihovo pomočjo FIFA in nekatere druge svetovne športne zveze pripravljajo strategije razvoja svojih športov, strategij delovanja in novih pravil. Ravenel pa nam bo povedal, kaj podatki razkrivajo o migracijah nogometašev, etničnih sestavah nacionalnih reprezentanc, nacionalizmu navijačev. Vse to so podatki, ki jih govorijo analizirane številke.


04.06.2016

Raziskave črnega ogljika med poletom Matevža Lenarčiča

Ko je Matevž Lenarčič po poletu okoli sveta pristal na naši Obali, se je pravo delo znanstvenikov pri projektu šele začelo. Ugotovili so velike presežke črnega ogljika, enega ključnih globalnih onesnaževalcev, nad območji Jugovzhodne Azije, imuna pa niso niti območja zahodnega sveta. Meritve črnega ogljika na tolikšni višini so edinstven slovenski znanstveni podvig, ki se je izkazal za precej ugodnejšega od načinov, ki jih izvaja na primer Nasa, navdihnil pa je tudi podobne okoljske podvige, kot je polet španskega pilota Michela Gordilla »Od pola do pola«. Znanstveni epilog tretjega potovanja Matevža Lenarčiča okoli sveta bomo v studiu pisali skupaj z vodilnim znanstvenikom pri projektu dr. Grišo Močnikom.


28.05.2016

Stanovanjski problem mladih

V Sloveniji kar 85 odstotkov mladih živi pri starših; to je največ v Evropski uniji. Najemniki pri nas za najemnino na trgu namenjajo od 30 do 50 odstotkov svoje plače. Članice Evropske unije za nastanitev prebivalstva namenjajo povprečno 4 odstotke bruto domačega proizvoda, Slovenija stokrat manj. Ob tem je eno od petih stanovanj prazno.


21.05.2016

Pišemo, rišemo, brišemo

Nekdo je na novo fasado z velikimi kričečimi črkami napisal NOVA FASADA. Mimoidoči so se nasmihali, lastniku hiše pa grafit ni bil najbolj všeč. Tokrat se bomo posvetili brisanju sporočil in umetnin, ki krasijo naša mesta. Kako jih odstranjujejo? Kdo, kdaj, kje in zakaj? Ker nas vsako jutro pozdravijo novi grafiti, je posla za tiste, ki jih brišejo, dovolj. Tekma, ki ji ni videti konca. Grafitarji pišejo in rišejo, njihove stvaritve pa nekdo odstranjuje. Grafit strokovnjaki največkrat zbrišejo, da naredijo prostor za novega…


Stran 6 od 21
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov