Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Irenej Lyonski v prvi bojni vrsti ortodoksije

29.09.2019


Kdo so gnostiki in kakšen je njihov sistem verovanja?

Eden najizvirnejših teologov in cerkveni oče iz 2. stoletja Irenej Lyonski se v svojem monumentalnem delu Zoper krivoverstva spoprime s krivoverskimi nauki. Največ pozornosti nameni gnostikom. Zato nas bo zanimalo: Kdo so gnostiki? Kakšen je njihov sistem verovanja in v čem se razlikuje od pravovernega nauka? Na čem Irenej utemeljuje pravo vero? Kakšen je odnos gnostikov do materije in telesa za razliko od judovsko-krščanskega pojmovanja? S tem je končno povezano tudi njihovo nesprejemanje vstajenja mesa. Naš gost bo jezuit in prevajalec Benjamin Bevc.

Daljša različica pogovora


O gnostični mitologiji

Gnostiki so na začetek vsega postavljali božansko Polnost, ki jo sestavlja trideset aionov, se pravi, trideset duhovnih entitet, na začetku katerih sta brezno in misel. Brezno kot moški princip in misel kot ženski princip. Ta dva aiona, ti dve entiteti rojevata druge aione, ki so vedno povezani v moško-ženskih parih. Vseh skupaj je trideset in vsak ima svoje ime. Med njimi najdemo Besedo, Edinorojenega, Kristusa, Jezusa, Modrost in še nekatera druga imena. Med imeni aionov najdemo naslove, ki jih v krščanstvu pripisujemo Jezusu Kristusu.

Identiteta osebe Jezusa Kristusa

Za krščansko teologijo – nekoč mi je dejal nek francoski Jud – je značilno, da je mnogo bolj zahtevna kot pa na primer muslimanska oziroma judovska. Veliko težje je pojasniti, razložiti, kako je lahko Bog hkrati eden in troj, kako je Kristus hkrati Bog in človek. Ves trud krščanske teologije skozi stoletja je, da se izogne nekaterim redukcionizmom – in takšen redukcionizem je zagovarjanje izključno Božje oziroma izključno človeške identitete Jezusa Kristusa. In do tega prihaja v različnih oblikah. Po eni strani mnogi lahko Jezusa zlahka sprejmejo kot nekega učitelja modrosti, ampak ni bil samo to. Evangeliji nam ga predstavljajo kot Božjega Sina, kot Boga samega, ki je navzoč v polnosti svoje človeškosti na tej zemlji. In njegova človeškost hkrati razodeva in zakriva njegovo božanskost. Po drugi strani obstaja velika nevarnost tega, kar bi lahko nekateri imenovali monofizitizem, se pravi, da se Jezusa razume kot Boga, ki hodi po tej zemlji, kar je res, vendar to ni celotna resnica. Jezus je bil v polnosti človek in Božje izničenje, o katerem govori Pavel v Pismu Filipljanom, pomeni, da je Jezus kot človek moral iti skozi proces rasti, skozi proces spoznanja, skozi proces odkrivanja lastne identitete, kot je to značilno za vsakega človeka. Gotovo je lažje zagovarjati, da je Jezus samo človek oziroma samo Bog, vendar je resnica mnogo kompleksnejša in tudi mnogo bolj bogata.

Gnostično in judovsko-krščansko pojmovanje telesa

Materialni svet, ustvarjeni svet je za gnostike samo posledica padca; nastal je iz tega, kar je božanska Polnost izločila iz sebe zato, da je ponovno vzpostavila ravnovesje. Se pravi, ta svet je negativen, ta svet je namenjen propadu – in to se odraža v gnostičnem pojmovanju telesa. Telo je nekakšna ječa božanskega, ki je v gnostiku, in nima etične vrednosti. Za gnostike je značilno, da je človeška svoboda pojmovana povsem deterministično, se pravi, nekdo je gnostik, in ne glede na to, kakšno je njegovo etično vedenje, bo odrešen, bo zveličan, ker v sebi nosi božansko iskrico. V tem se gnostična teologija radikalno razlikuje od krščanske. V krščanstvu, v judovsko-krščanskem izročilu ima materija izredno pomembno mesto, je zelo pozitivno ovrednotena. In pri Ireneju še toliko bolj. Tudi zaradi dialektičnega odnosa z gnostiki. Irenej poudarja, da je na zečetku Svetega pisma opisano stvarjenje človeka. In tam Bog vzame blato, se pravi, to kar je najbolj krhko, nevredno, in iz tega napravi človeka. In Adam bo v polnosti to, kar je – se pravi prvi človek, Adam, bo dobil svojo dokončno podobo šele v drugem Adamu, v Kristusu. In ti dve podobi – prvi in drugi Adam – sta med seboj tesno povezani. Se pravi Bog bo ob učlovečenje sam na nek način privzel tudi to, kar je najbolj nizkega, najbolj bednega, blato, iz katerega je bil človek v začetku ustvarjen. In to blato, to meso, to telo je namenjeno odrešenju.

Iz pogovora z Benjaminom Bevcom

 


Sedmi dan

907 epizod


Iz različnih vidikov osvetljujemo vero in religijo ter različne filozofske in duhovne aspekte življenja.

Irenej Lyonski v prvi bojni vrsti ortodoksije

29.09.2019


Kdo so gnostiki in kakšen je njihov sistem verovanja?

Eden najizvirnejših teologov in cerkveni oče iz 2. stoletja Irenej Lyonski se v svojem monumentalnem delu Zoper krivoverstva spoprime s krivoverskimi nauki. Največ pozornosti nameni gnostikom. Zato nas bo zanimalo: Kdo so gnostiki? Kakšen je njihov sistem verovanja in v čem se razlikuje od pravovernega nauka? Na čem Irenej utemeljuje pravo vero? Kakšen je odnos gnostikov do materije in telesa za razliko od judovsko-krščanskega pojmovanja? S tem je končno povezano tudi njihovo nesprejemanje vstajenja mesa. Naš gost bo jezuit in prevajalec Benjamin Bevc.

Daljša različica pogovora


O gnostični mitologiji

Gnostiki so na začetek vsega postavljali božansko Polnost, ki jo sestavlja trideset aionov, se pravi, trideset duhovnih entitet, na začetku katerih sta brezno in misel. Brezno kot moški princip in misel kot ženski princip. Ta dva aiona, ti dve entiteti rojevata druge aione, ki so vedno povezani v moško-ženskih parih. Vseh skupaj je trideset in vsak ima svoje ime. Med njimi najdemo Besedo, Edinorojenega, Kristusa, Jezusa, Modrost in še nekatera druga imena. Med imeni aionov najdemo naslove, ki jih v krščanstvu pripisujemo Jezusu Kristusu.

Identiteta osebe Jezusa Kristusa

Za krščansko teologijo – nekoč mi je dejal nek francoski Jud – je značilno, da je mnogo bolj zahtevna kot pa na primer muslimanska oziroma judovska. Veliko težje je pojasniti, razložiti, kako je lahko Bog hkrati eden in troj, kako je Kristus hkrati Bog in človek. Ves trud krščanske teologije skozi stoletja je, da se izogne nekaterim redukcionizmom – in takšen redukcionizem je zagovarjanje izključno Božje oziroma izključno človeške identitete Jezusa Kristusa. In do tega prihaja v različnih oblikah. Po eni strani mnogi lahko Jezusa zlahka sprejmejo kot nekega učitelja modrosti, ampak ni bil samo to. Evangeliji nam ga predstavljajo kot Božjega Sina, kot Boga samega, ki je navzoč v polnosti svoje človeškosti na tej zemlji. In njegova človeškost hkrati razodeva in zakriva njegovo božanskost. Po drugi strani obstaja velika nevarnost tega, kar bi lahko nekateri imenovali monofizitizem, se pravi, da se Jezusa razume kot Boga, ki hodi po tej zemlji, kar je res, vendar to ni celotna resnica. Jezus je bil v polnosti človek in Božje izničenje, o katerem govori Pavel v Pismu Filipljanom, pomeni, da je Jezus kot človek moral iti skozi proces rasti, skozi proces spoznanja, skozi proces odkrivanja lastne identitete, kot je to značilno za vsakega človeka. Gotovo je lažje zagovarjati, da je Jezus samo človek oziroma samo Bog, vendar je resnica mnogo kompleksnejša in tudi mnogo bolj bogata.

Gnostično in judovsko-krščansko pojmovanje telesa

Materialni svet, ustvarjeni svet je za gnostike samo posledica padca; nastal je iz tega, kar je božanska Polnost izločila iz sebe zato, da je ponovno vzpostavila ravnovesje. Se pravi, ta svet je negativen, ta svet je namenjen propadu – in to se odraža v gnostičnem pojmovanju telesa. Telo je nekakšna ječa božanskega, ki je v gnostiku, in nima etične vrednosti. Za gnostike je značilno, da je človeška svoboda pojmovana povsem deterministično, se pravi, nekdo je gnostik, in ne glede na to, kakšno je njegovo etično vedenje, bo odrešen, bo zveličan, ker v sebi nosi božansko iskrico. V tem se gnostična teologija radikalno razlikuje od krščanske. V krščanstvu, v judovsko-krščanskem izročilu ima materija izredno pomembno mesto, je zelo pozitivno ovrednotena. In pri Ireneju še toliko bolj. Tudi zaradi dialektičnega odnosa z gnostiki. Irenej poudarja, da je na zečetku Svetega pisma opisano stvarjenje človeka. In tam Bog vzame blato, se pravi, to kar je najbolj krhko, nevredno, in iz tega napravi človeka. In Adam bo v polnosti to, kar je – se pravi prvi človek, Adam, bo dobil svojo dokončno podobo šele v drugem Adamu, v Kristusu. In ti dve podobi – prvi in drugi Adam – sta med seboj tesno povezani. Se pravi Bog bo ob učlovečenje sam na nek način privzel tudi to, kar je najbolj nizkega, najbolj bednega, blato, iz katerega je bil človek v začetku ustvarjen. In to blato, to meso, to telo je namenjeno odrešenju.

Iz pogovora z Benjaminom Bevcom

 


13.03.2016

Postmoderna duhovnost

Postmoderni čas je v veliki meri tudi čas duhovnega iskanja. Človek išče osebno doživetje, izkustveno duhovnost in mističnost. Kakšna bo duhovnost 21. stoletja? Ali se religioznost spreminja in prilagaja sodobnemu svetu? Kako na današnje izzive odgovarjajo religije? Gost: dr. Igor Bahovec.


06.03.2016

Dediščina puščavskih očetov

V zgodnjekrščanskem meništvu so puščavniki in asketi živeli v Zgornjem Egiptu, Siriji, Palestini in na Sinaju. Zaznamovali so duhovnost in prakso vzhodnega in zahodnega meništva. Mednarodna raziskovalna ekipa, ki jo vodi dr. Jan Ciglenečki, želi pri projektu Dediščina puščavskih očetov kartografirati eremitorije oziroma prebivališča puščavnikov, hkrati pa proučujejo tudi navade, filozofijo in teologijo puščavnikov.


28.02.2016

(Ne)Smisel trpljenja?

Trpljenje kot temeljni vidik človekovega bistva je neločljivo povezano z ljubeznijo. Hkrati pomeni pozitivno razsežnost človekovega življenja, saj je prav v njem človek »najbolj edinstven, subjektiven, nenadomestljiv in sam«. O smislu pa tudi nesmislu trpljenja v oddaji, ki jo je pripravil Marko Rozman.


16.02.2016

Pasijon po Gibsonu

Dobro desetletje po »revolucionarnem« in za marsikoga kontroverznem filmu Kristusov pasijon, na slovenske knjižne police prihaja Pasijon po Gibsonu – poglobljena biblično teološka analiza filma Mela Gibsona. O skritih vidikih filma, avtor knjige, p. dr. Andraž Arko.


14.02.2016

Vloga ženske v islamu

Ali se, ko govorimo o muslimanih in muslimankah, pogovarjamo o islamu kot kulturi, religiji, ali pa nas pri tem prevevajo le predsodki pred drugačnim? Kakšen je položaj ženske v islamu? Ga je mogoče iz vidika zahodne kulture razumeti brez stereotipov in predsodkov? O tem v oddaji, ki jo pripravlja Marko Rozman.


07.02.2016

Ivan Grohar - sejalec svetlobe

»Dragi Ivan! … Uspel si. Iz bolečin svoje duše in zmešnjav sveta si ustvaril svetlobo, jo vtkal v svoje slike, na katerih si pustil samo tisto najlepše, najsvetlejše, najboljše, kar je ponujal motiv.« Slikar Miro Kačar s temi besedami, pokaže na veličino Ivana Groharja, ki je za časa svojega življenja, ni bil deležen. Dramatično in razgibano življenje največjega mojstra slovenskega impresionizma je na svojstven literarni način predstavil jezuit p. mag. Franc Kejžar v knjigi Sejalec pomladi.


31.01.2016

Konfucij v kavbojkah

Konfucijanstvo sodi k osrednjim kulturnim dediščinam, ki so skupne vsem vzhodnoazijskim državam. Ta starodavna miselnost je v zadnjih desetletjih doživela preporod, ki se kaže v idejni struji modernega konfucijanstva. Več v oddaji, ki jo pripravlja Marko Rozman.


24.01.2016

Favstina Kowalska

V Letu usmiljenja prihaja na slovenske knjižne police življenjepis poljske redovnice, ki je pustila pomemben pečat v Katoliški Cerkvi. V prvi polovici 20. stoletja, ko se v Cerkvi ni prav veliko govorilo o usmiljenju, je Favstina Kowalska – tudi na podlagi mističnih izkušenj – poudarjala pomen Božjega usmiljenja. O življenju poljske svetnice, p. Tomaž Podobnik.


17.01.2016

Polletni pregled 2015 - 2.del

V tokratni oddaji Sedmi dan boste lahko slišali povzetek oddaj iz druge polovice sezone v letu 2015. Z gosti smo se med drugim pogovarjali o temeljnih človekovih vprašanjih s stališča duhovnosti in drugih humanističnih ved. Oddajo je pripravil Marko Rozman.


17.01.2016

Polletni pregled 2015 - 2.del

V tokratni oddaji Sedmi dan boste lahko slišali povzetek oddaj iz druge polovice sezone v letu 2015. Z gosti smo se med drugim pogovarjali o temeljnih človekovih vprašanjih s stališča duhovnosti in drugih humanističnih ved. Oddajo je pripravil Marko Rozman.


10.01.2016

Anton Jamnik: 10 let škofovske službe

Dr. Anton Jamnik je po duhovniškem posvečenju leta 1987 sprva deloval kot kaplan in nadškofijski tajnik. Pozneje je poučeval filozofijo na škofijski klasični gimnaziji v Šentvidu, z doktorsko disertacijo Rawlsov poskus etične utemeljitve liberalizma pa je na Teološki fakulteti v Ljubljani postal izredni profesor za filozofijo in etiko. Potem ko ga je papež Benedikt XVI. imenoval za škofa, je bil januarja leta 2006 v stolni cerkvi sv. Nikolaja v Ljubljani tudi posvečen. Pri Slovenski škofovski konferenci je odgovoren za mednarodno sodelovanje, univerzitetno pastoralo ter kulturo kot prostor dialoga. Ob deseti obletnici škofovskega posvečenja s škofom Jamnikom o tem, kaj je zaznamovalo njegovo dosedanje delo.


03.01.2016

Ciceron - Pogovori o starosti

Mark Tulij Ciceron velja za enega najspretnejših umov rimske kulture. V današnjem času je cenjen predvsem zaradi idealnega vzora humanega človeka ter svojih filozofskih in političnih spisov. Več v oddaji, ki jo pripravlja Marko Rozman.


27.12.2015

Alojzij Kozar - božji služabnik

Prekmurski pisatelj, prevajalec in katoliški duhovnik Lojze Kozar je v slovensko literaturo uvedel prekmursko-goričko pokrajino s Porabjem. V svojih delih je orisal življenje in stisko tamkajšnjih ljudi, obenem pa vpletel avtobiografske podrobnosti. Napisal je več verskih priročnikov in spisov, bil pa je tudi zbiratelj narodne pesmi iz Prekmurja in Porabja. 8. decembra se je zanj začel škofijski postopek za blaženega.


20.12.2015

Jaslice

Postavljanje jaslic ima po svetu in tudi pri nas dolgo tradicijo. Poleg bolj ali manj miniaturnih oblik so v zadnjih letih pri nas vse pogostejše žive jaslice. Pri drugih narodih je jasličarsko izročilo močno v Avstriji, Italiji in Nemčiji, najmočnejše pa je na Bavarskem, Tirolski pa tako nekateri pravijo dežela jaslic. O pomenu jaslic v oddaji, ki jo pripravlja Marko Rozman.


13.12.2015

Beda Častitljivi: Cerkvena zgodovina Anglov

V angleškem zgodovinopisju velja sv. Beda Častitljivi za najbolj znanega srednjeveškega zgodovinarja, saj je bila njegova Cerkvena zgodovina zelo pomembna za razvoj angleške nacionalne identitete in oblikovanje angleškega naroda. V svojem monumentalnem delu opisuje spopad med keltskim in rimskim krščanstvom ter dogodke, po katerih so na britansko ozemlje preseljena germanska plemena proti koncu 6. in na začetku 7. stoletja sprejela krščanstvo. Po njegovi zaslugi je računanje let po Kristusu postalo najbolj razširjeno v srednjem veku in se je ohranilo vse do današnjih dni.


06.12.2015

Terezija Avilska in Ludwig Wittgenstein

Letos mineva 500 let od rojstva ene najbolj znanih žensk 16. stoletja, pa tudi ene izmed najbolj izstopajočih literarnih osebnosti obdobja španske »zlate dobe«, sv. Terezije Avilske. O tem, kako sta si španska mistikinja in filozof Ludwig Wittgenstein – kljub zgodovinski oddaljenosti in nazorskim razlikam – pravzaprav podobna pri iskanju jezikovne poti, da bi ubesedila svoje temeljne miselne in življenjske uvide, poslušajte v oddaji, ki jo pripravlja Marko Rozman.


29.11.2015

Jezuitski kolegij v Ljubljani

V Ljubljani so se jezuiti za stalno naselili leta 1597 in takoj začeli graditi kolegij – prvo visokošolsko ustanovo na področju današnje Slovenije. Sredi 17. stoletja se je v njem šolalo okrog 700 otrok, v začetku 18. stoletja pa že več kot 900. Vzpostavili so napreden vzgojno-izobraževalni sistem, ki je močno prekašal prejšnje šolske strukture in v pedagoške aktivnosti vnesel nove poudarke.


22.11.2015

Janez Evangelist Krek - teolog in politik

Janez Evangelist Krek je bil ena najpomembnejših osebnosti na političnem, gospodarsko-socialnem in izobraževalnem področju v začetku 20. stoletja. Ob poučevanju fundamentalistične teologije in tomistične filozofije na ljubljanskem bogoslovju se je uveljavil tudi kot publicist, organizator in politik. Velja za začetnika katoliškega socialnega nauka, saj je na podlagi okrožnice Rerum Novarum papeža Leona XIII. zahteval večjo dejavnost Cerkve pri reševanju socialnih vprašanj.


15.11.2015

Življenje v ašramu

Edinstvena pot doživetja Indije in vzhodne modrosti vodi skozi ašrame – posebna duhovna in družbena okolja. Kaj pomenijo za indijske hindujce, budiste in kristjane? Kaj lahko prispevajo k sodobnim kulturam? O tem v oddaji, ki jo pripravlja Marko Rozman.


08.11.2015

Anton Bonaventura Jeglič

Škof Anton Bonaventura Jeglič velja za enega najdejavnejših škofov v malo več 550-letni zgodovini ljubljanske škofije in eno ključnih osebnosti prve tretjine 20. stoletja. Svoj čas je zaznamoval ne le v cerkvenih krogih, ampak tudi na političnem, kulturnem, delavskem, šolskem in na gospodarskem področju. Čeprav je bil Jeglič vsestranska osebnost, je v svojem dnevniku potožil, da nima človeka, ki bi se mu lahko popolnoma zaupal in mu povedal svoje preizkušnje in dvome. Zato je njegov edini pravi zaupnik postal njegov dnevnik, v katerem piše tudi o svojih razmišljanjih, načrtih, dilemah, stiskah in strahovih.


Stran 23 od 46
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov