Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V oddaji Slovencem po svetu smo se danes najprej ustavili v Braziliji, natančneje v Riu De Janeiru, kjer smo s Suzano Pendič govorili o olimpijskem vzdušju ter o možnostih, ki jih za kariero ta velika država ponuja. Obiskali smo Slovence v Federaciji Bosne in Hercegovine – Slovensko skupnost v Kaknju ter Slovensko skupnost v Tuzli, ki je organiziralo likovno kolonijo. Ob koncu oddaje ste lahko prisluhnili pogovoru z Valerijo Sever, umetnico, ki jo je leta 1969 pot zaradi ljubezni zanesla v Švico. Tam je doživela veliko, predvsem jo je zaznamovala uresničena želja po rojstvu doma, kar takrat pri nas še ni bilo mogoče.
Suzana Pendič je v svojem življenju počela marsikaj – organizirala prireditve in družabne dogodke, celo sprehajala pse. Ukvarjala se je s pretežno nadstandardnimi storitvami, nato pa je prišla recesija in povpraševanja je bilo vedno manj. Potem pa se je zgodilo – dobila je ponudbo za delo v Braziliji in odšla v Južno Ameriko. Ne da bi poznala vsaj eno besedo portugalskega jezika
Slovence, ki živijo v Kaknju v Bosni in Hercegovini druži predvsem želja po ohranjanju slovenske kulture, prizadevajo pa si tudi za ohranjanje čim tesnejših stikov z matično domovino kot tudi z drugimi slovenskimi društvi v Bosni. Združujejo se v slovenskem društvu, ki je bilo ustanovljeno pred skoraj četrt stoletja. Nekaj več je o dejavnosti Slovencev v Kaknju v pogovoru z Lili Brunec povedala predstavnica tamkajšnje Slovenske skupnosti Davorka Drenčič Špringer.
Slovenska skupnost v Tuzli šteje več kot 1400 članov, še posebej so dejavni na kulturnem področju, v ospredju je delovanje pevskega zbora in likovne sekcije. In prav likovno področje je tisto, ki združuje ljubitelje likovnega ustvarjanja tako v Tuzli kot tudi širše na območju Bosne in Hercegovine. Tako so se odločili , da letos že tretjič pripravijo Likovno kolonijo -Slovenci v Tuzli 2016, ki se bo začela v ponedeljek. Nekaj več je o letošnji likovni koloniji in tudi o dejavnosti slovenske skupnosti v Tuzli v pogovoru z Lili Brunec povedala predsednica tamkajšnje slovenske skupnosti Dragica Tesič.
Valerija Sever je umetnica, ki jo je leta 1969 pot zaradi ljubezni zanesla v Švico. Tam je doživela veliko, predvsem jo je zaznamovala uresničena želja po rojstvu doma, kar takrat pri nas še ni bilo mogoče. Pravi, da jo izkušnja tujine bogati ter da je strah, da bi v tujini izgubili lastno identiteto, povsem odveč.
Še kratki novici:
Vokalna skupina Plamen iz Toronta je prvič zapela, ko je Kanada priznala Slovenijo kot samostojno državo. V tem mesecu ob svoji 25 obletnici ter 25 obletnici Slovenije prirejajo koncerte – 24. avgusta ob 19:30 v Brežicah, 25. avgusta ob 19:30 na Ptuju in 26. avgusta ob 20:30 v cerkvi svetega Jakoba v Ljubljani.
Danes ob 20. uri so v prostorih Kible v Mariboru odprli razstavo ‘Brez doma’. Pri razstavi sodelujejo Maša Gala, Stojan Grauf, Lado Jakša, Robert Jurak, Milan Ketiš, Eva Petrič, Ana Pečar, Gregor Pratneker, Lucija Stramec, ter Jože in Maja Šivec. Po besedah slednje razstava EKO ART Maribor s sodelovanjem priznanih umetnikov opozarja ter povezuje umetnost in ekologijo – ne le množice ljudi, ki jih je z njihovih domov pregnala vojna ali pa revščina, ampak še večje množice organizmov, ki jih z njihovih bivališč preganjamo mi ali pa globalno segrevanje. Posvečena je migracijam naših sobitij, ki tiho in vztrajno potekajo, ne da bi jih opazili. Razstava bo na ogled do 10. septembra 2016.
879 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
V oddaji Slovencem po svetu smo se danes najprej ustavili v Braziliji, natančneje v Riu De Janeiru, kjer smo s Suzano Pendič govorili o olimpijskem vzdušju ter o možnostih, ki jih za kariero ta velika država ponuja. Obiskali smo Slovence v Federaciji Bosne in Hercegovine – Slovensko skupnost v Kaknju ter Slovensko skupnost v Tuzli, ki je organiziralo likovno kolonijo. Ob koncu oddaje ste lahko prisluhnili pogovoru z Valerijo Sever, umetnico, ki jo je leta 1969 pot zaradi ljubezni zanesla v Švico. Tam je doživela veliko, predvsem jo je zaznamovala uresničena želja po rojstvu doma, kar takrat pri nas še ni bilo mogoče.
Suzana Pendič je v svojem življenju počela marsikaj – organizirala prireditve in družabne dogodke, celo sprehajala pse. Ukvarjala se je s pretežno nadstandardnimi storitvami, nato pa je prišla recesija in povpraševanja je bilo vedno manj. Potem pa se je zgodilo – dobila je ponudbo za delo v Braziliji in odšla v Južno Ameriko. Ne da bi poznala vsaj eno besedo portugalskega jezika
Slovence, ki živijo v Kaknju v Bosni in Hercegovini druži predvsem želja po ohranjanju slovenske kulture, prizadevajo pa si tudi za ohranjanje čim tesnejših stikov z matično domovino kot tudi z drugimi slovenskimi društvi v Bosni. Združujejo se v slovenskem društvu, ki je bilo ustanovljeno pred skoraj četrt stoletja. Nekaj več je o dejavnosti Slovencev v Kaknju v pogovoru z Lili Brunec povedala predstavnica tamkajšnje Slovenske skupnosti Davorka Drenčič Špringer.
Slovenska skupnost v Tuzli šteje več kot 1400 članov, še posebej so dejavni na kulturnem področju, v ospredju je delovanje pevskega zbora in likovne sekcije. In prav likovno področje je tisto, ki združuje ljubitelje likovnega ustvarjanja tako v Tuzli kot tudi širše na območju Bosne in Hercegovine. Tako so se odločili , da letos že tretjič pripravijo Likovno kolonijo -Slovenci v Tuzli 2016, ki se bo začela v ponedeljek. Nekaj več je o letošnji likovni koloniji in tudi o dejavnosti slovenske skupnosti v Tuzli v pogovoru z Lili Brunec povedala predsednica tamkajšnje slovenske skupnosti Dragica Tesič.
Valerija Sever je umetnica, ki jo je leta 1969 pot zaradi ljubezni zanesla v Švico. Tam je doživela veliko, predvsem jo je zaznamovala uresničena želja po rojstvu doma, kar takrat pri nas še ni bilo mogoče. Pravi, da jo izkušnja tujine bogati ter da je strah, da bi v tujini izgubili lastno identiteto, povsem odveč.
Še kratki novici:
Vokalna skupina Plamen iz Toronta je prvič zapela, ko je Kanada priznala Slovenijo kot samostojno državo. V tem mesecu ob svoji 25 obletnici ter 25 obletnici Slovenije prirejajo koncerte – 24. avgusta ob 19:30 v Brežicah, 25. avgusta ob 19:30 na Ptuju in 26. avgusta ob 20:30 v cerkvi svetega Jakoba v Ljubljani.
Danes ob 20. uri so v prostorih Kible v Mariboru odprli razstavo ‘Brez doma’. Pri razstavi sodelujejo Maša Gala, Stojan Grauf, Lado Jakša, Robert Jurak, Milan Ketiš, Eva Petrič, Ana Pečar, Gregor Pratneker, Lucija Stramec, ter Jože in Maja Šivec. Po besedah slednje razstava EKO ART Maribor s sodelovanjem priznanih umetnikov opozarja ter povezuje umetnost in ekologijo – ne le množice ljudi, ki jih je z njihovih domov pregnala vojna ali pa revščina, ampak še večje množice organizmov, ki jih z njihovih bivališč preganjamo mi ali pa globalno segrevanje. Posvečena je migracijam naših sobitij, ki tiho in vztrajno potekajo, ne da bi jih opazili. Razstava bo na ogled do 10. septembra 2016.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
V oddaji Slovencem po svetu nas zmeraj zelo razveselijo tisti, ki pridejo v domovino prednikov prvič - Martin Pavšer je s svojo ženo Belen v Slovenijo pripotoval drugič, zanjo je to prvi obisk domovine. Tončko Šimc je z Dolenjske pot pred več kot 50 leti popeljala v Francijo, od koder je to poletje po dolgem času znova prišla domov. Društvo Slovencev Kredarica Novi Sad pa je predstavilo svojo monografijo »Preteklost za prihodnost«, v kateri so zaobjeli svojo zgodovino, delovanje in prizadevanja društva. Več v oddaji Slovencem po svetu po 21. uri na Prvem.
Zadnji petek v juliju prinaša v oddaji Slovencem po svetu zgodbe rojakov, ki so v tujino odšli ali pa so se od tam vrnili – le za nekaj časa ali pa tudi za stalno. Na obisku v domovini so dijakinje in dijaki z vsega sveta, ki prav teh dni končujejo poletno šolo. Lana Batagelj je v domovino pripotovala na letošnjo konferenco slovenskih mladih raziskovalcev in študentov iz sveta in Slovenije, Borut Blatnik pa je Slovenijo obiskal v okviru vseslovenskega srečanja 'Dobrodošli doma' v Radovljici. Več v oddaji Slovencem po svetu po 21. uri na Prvem.
V oddaji Slovencem po svetu bomo prepletli zgodbe naših rojakov, ki delujejo na različnih področjih v tujini. Pred mikrofon smo povabili priznanega fizika, profesorja dr. Andreja Košmrlja, ki deluje na ameriški univerzi Princeton. Za našo oddajo je govoril o svojem raziskovalnem delu, povezavah s Slovenijo pa tudi o življenju v Združenih državah Amerike. Pogovarjali se bomo z doktorsko študentko na Univerzi v Neuchatelu v Švici Hano Hawlina, ki na področju sociokulturne psihologije preučuje mehanizme predstavljanja prihodnosti. Obiskali pa smo tudi Poletno šolo slovenskega jezika v Ljubljani in zabeležili utrip med učenci.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Tudi tokrat v oddaji Slovencem po svetu prepletamo dogodke in zgodbe, povezane s slovenskimi rojaki v tujini. Obiskali smo okroglo mizo o pogojih za vračanje izseljencev in priseljevanje njihovih potomcev v Slovenijo, ki sta jo v Ljubljani organizirala Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU in društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto. Svoje izkušnje iz študija in nekajletnega bivanja v Sloveniji pa nam je predstavil mladi Čedo Velaševič slovenskih korenin iz Črne gore. Pomudili se bomo tudi pri slovenskih rojakih v Švici, kjer ob zaključku šolskega leta pripravljajo tradicionalno prireditev Slovenski otroci vabijo, ki bo jutri v Uitikonu. Predstavili pa bomo tudi zgodbo mlade športnice, kapetanke slovenske rokometne reprezentance, Ane Gros, ki že nekaj let biva in igra v Franciji.
Poletje je čas, ko se veliko naših rojakov z vsega sveta vrača v domovino. Nekateri na obisk, drugi kot turisti, tretji za zmeraj. Kar koli že je razlog, čustva ob tem so močna in zavedanje, da obstaja prostor, kamor se lahko zmeraj vrnemo, je prijetno. Nocojšnja oddaja že v prvem prispevku govori prav o tem – Slovenci, ki živijo izven naše domovine, so se tradicionalno srečali na že 28. likovni koloniji v Mostu na Soči, kjer smo jih obiskali in nastala je reportaža. Pred največjim srečanjem Slovencev, ki živijo v tujini, ki nosi ime Dobrodošli doma smo Govorili smo z Jasmino Ilić, glavno tajnico Slovenske izseljenske matice. Ob koncu oddaje pa je naš dopisnik iz Rima Janko Petrovec pred mikrofon povabil kapucina, brata Saša Komesa.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Dobršen del oddaje Slovencem po svetu posvečamo poeziji, ki včasih daje tudi odgovore na vprašanja, na katera ni pravih odgovorov. Morda se prav v pesmih naše gostje Špele Milharčič skriva odgovor na vprašanje, kako to, da 50 let ni mogla govoriti po slovensko, ko pa se je vrnila v našo državo, je spet lahko govorila, kot da ne bi nikoli odšla. Njene občutke gotovo razume Danica Šajn, učiteljica, rojena v Avstraliji, ki že dvajset let prepeva v slovenskem pevskem zboru. Ne zamudite oddaje Slovencem po svetu po 21.00 zvečer na Prvem.
V prvi majski oddaji Slovencem po svetu se bomo najprej odpravili v britansko prestolnico, kamor je pred dobrimi petimi leti pot zanesla tudi glasbenico in glasbeno pedagoginjo Jasno Meyer, ki je še posebej predana zborovski glasbi. V Londonu je tako kmalu ustanovila slovenski mešani pevski zbor Gallus Aeternus, ki poje večinoma slovenske pesmi. Ustavili se bomo tudi v nizozemski prestolnici in predstavili košarkarja Matijo Vrlinška, tudi člana društva VTIS – v tujini izobraženih Slovencev, ki je Slovenijo že pred nekaj leti zamenjal za Nizozemsko in se po uspešno končanem študiju ekonomije v Amsterdamu tam tudi zaposlil. Podali pa se bomo tudi v Argentino in se s Francijem Žnidarjem iz Buenos Airesa pogovarjali o ohranjanju slovenstva in življenju v tej južnoameriški državi.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Ta konec tedna bomo znova premaknili urine kazalce. A kot kaže, bomo s tem početjem kmalu prenehali, poslanci Evropskega parlamenta so namreč podprli ukinitev premika ure dvakrat na leto. Države članice EU, ki se bodo odločile ostati na poletnem času, bodo tako uro nazadnje premaknile konec marca 2021, države članice, ki bodo ostale na zimskem času, pa oktobra 2020. Kot kaže, bo Slovenija ostala na zimskem času, ki ga uporabljajo tudi vse naše sosede. Edina, ki naj bi imela poletni čas skozi vse leto, je le naša južna soseda Hrvaška. V današnji oddaji pa bomo gostili enega sogovornika, ki prihaja iz našega časovnega pasu ter dve sogovornici, ki prihajata iz države, pred katero imamo štiri ure časovne prednosti. Zvone Kokalj prihaja iz Nemčije in se že vse življenje trudi pomagati Slovencem, ki živijo v tej državi. Kako ga je pot pripeljala tja in kako pomaga, boste izvedeli po prvi skladbi. V drugem delu oddaje sva vam z Mojco Delač pripravila dva pogovora z dvema učiteljicama dopolnilnega pouka Slovenščine, ki prihajata iz Argentine. Zvone Kokalj v Nemčiji živi že zelo dolgo. Njegova zgodba je nadvse zanimiva, saj s svojim delom pomaga v Nemčijo izseljenim Slovencem že vse življenje. Seveda me je zanimalo, kako. A mi je Zvone povedal, da ima vsaka zgodba svoj začetek in da se je za razumevanje celote treba vrniti prav tja. V drugem delu oddaje sva vam z Mojco Delač pripravila dva pogovora z učiteljicama dopolnilnega pouka Slovenščine iz Argentine. Natasha Grohar je doma v Buenos Airesu. Letos februarja se je udeležila seminarja za učitelje slovenščine in drugih predmetov v slovenščini iz čezoceanskih držav. Ob zaključku seminarja sva pogovor začela z vprašanjem, kakšen je recept argentinskih staršev za učenje Slovenščine njihovih otrok. V drugi zgodbi z letošnjega seminarja slovenščine za učiteljice in učitelje iz čezoceanskih držav pa z Mojco Delač in zgodbo njene sogovornice zavijamo v prostrano Patagonijo. Še nekaj kratkih novic: Slovenci na Finskem pripravljajo jutri spomladansko srečanje. Začelo se bo ob 15. uri, program srečanja pa so pripravili učenci dopolnilnega pouka Slovenščine iz Helsinkov. Ob tem dodajmo še to, da je pouk Slovenščine pod vodstvom Lene Vastl začel delovati v treh starostnih skupinah. Več informacij najdete v facebook skupini Slovenci na Finskem. V torek so prav tako na Finskem obeležili 20. obletnico Finsko-slovenskega društva prijateljstva v Helsinkih. Slovesnosti se je udeležil tudi novi Slovenski veleposlanik iz Kopenhagna, Edin Skrt. Pred tem je veleposlanik obiskal tudi dopolnilni pouk slovenskega jezika pod vodstvom učiteljice Lena Vastl. V Sarajevu so se končali tretji Dnevi sodobnega slovenskega filma v organizaciji Slovenskega društva Cankar Sarajevo, Lektorata slovenskega jezika na Filozofski fakulteti Univerze v Sarajevu in Slovenskega filmskega centra. Filmi so s svojo izpovedno močjo in kvaliteto zaznamovali slovensko filmsko produkcijo, osvojili pa so ne le slovenskega občinstva, temveč se odmevno predstavljajo tudi na festivalih po svetu. 23. tabor slovenskih otrok po svetu v organizaciji Svetovnega slovenskega kongresa bo potekal od 27. julija do 3. avgusta v bližini Ivančne Gorice. Prireditelji ocenjujejo, da bodo lahko sprejeli okoli 40 učencev z vsega sveta, prijave pa so že odprte na spletni strani Svetovnega slovenskega kongresa.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov