Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V oddaji Slovencem po svetu smo se danes najprej ustavili v Braziliji, natančneje v Riu De Janeiru, kjer smo s Suzano Pendič govorili o olimpijskem vzdušju ter o možnostih, ki jih za kariero ta velika država ponuja. Obiskali smo Slovence v Federaciji Bosne in Hercegovine – Slovensko skupnost v Kaknju ter Slovensko skupnost v Tuzli, ki je organiziralo likovno kolonijo. Ob koncu oddaje ste lahko prisluhnili pogovoru z Valerijo Sever, umetnico, ki jo je leta 1969 pot zaradi ljubezni zanesla v Švico. Tam je doživela veliko, predvsem jo je zaznamovala uresničena želja po rojstvu doma, kar takrat pri nas še ni bilo mogoče.
Suzana Pendič je v svojem življenju počela marsikaj – organizirala prireditve in družabne dogodke, celo sprehajala pse. Ukvarjala se je s pretežno nadstandardnimi storitvami, nato pa je prišla recesija in povpraševanja je bilo vedno manj. Potem pa se je zgodilo – dobila je ponudbo za delo v Braziliji in odšla v Južno Ameriko. Ne da bi poznala vsaj eno besedo portugalskega jezika
Slovence, ki živijo v Kaknju v Bosni in Hercegovini druži predvsem želja po ohranjanju slovenske kulture, prizadevajo pa si tudi za ohranjanje čim tesnejših stikov z matično domovino kot tudi z drugimi slovenskimi društvi v Bosni. Združujejo se v slovenskem društvu, ki je bilo ustanovljeno pred skoraj četrt stoletja. Nekaj več je o dejavnosti Slovencev v Kaknju v pogovoru z Lili Brunec povedala predstavnica tamkajšnje Slovenske skupnosti Davorka Drenčič Špringer.
Slovenska skupnost v Tuzli šteje več kot 1400 članov, še posebej so dejavni na kulturnem področju, v ospredju je delovanje pevskega zbora in likovne sekcije. In prav likovno področje je tisto, ki združuje ljubitelje likovnega ustvarjanja tako v Tuzli kot tudi širše na območju Bosne in Hercegovine. Tako so se odločili , da letos že tretjič pripravijo Likovno kolonijo -Slovenci v Tuzli 2016, ki se bo začela v ponedeljek. Nekaj več je o letošnji likovni koloniji in tudi o dejavnosti slovenske skupnosti v Tuzli v pogovoru z Lili Brunec povedala predsednica tamkajšnje slovenske skupnosti Dragica Tesič.
Valerija Sever je umetnica, ki jo je leta 1969 pot zaradi ljubezni zanesla v Švico. Tam je doživela veliko, predvsem jo je zaznamovala uresničena želja po rojstvu doma, kar takrat pri nas še ni bilo mogoče. Pravi, da jo izkušnja tujine bogati ter da je strah, da bi v tujini izgubili lastno identiteto, povsem odveč.
Še kratki novici:
Vokalna skupina Plamen iz Toronta je prvič zapela, ko je Kanada priznala Slovenijo kot samostojno državo. V tem mesecu ob svoji 25 obletnici ter 25 obletnici Slovenije prirejajo koncerte – 24. avgusta ob 19:30 v Brežicah, 25. avgusta ob 19:30 na Ptuju in 26. avgusta ob 20:30 v cerkvi svetega Jakoba v Ljubljani.
Danes ob 20. uri so v prostorih Kible v Mariboru odprli razstavo ‘Brez doma’. Pri razstavi sodelujejo Maša Gala, Stojan Grauf, Lado Jakša, Robert Jurak, Milan Ketiš, Eva Petrič, Ana Pečar, Gregor Pratneker, Lucija Stramec, ter Jože in Maja Šivec. Po besedah slednje razstava EKO ART Maribor s sodelovanjem priznanih umetnikov opozarja ter povezuje umetnost in ekologijo – ne le množice ljudi, ki jih je z njihovih domov pregnala vojna ali pa revščina, ampak še večje množice organizmov, ki jih z njihovih bivališč preganjamo mi ali pa globalno segrevanje. Posvečena je migracijam naših sobitij, ki tiho in vztrajno potekajo, ne da bi jih opazili. Razstava bo na ogled do 10. septembra 2016.
879 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
V oddaji Slovencem po svetu smo se danes najprej ustavili v Braziliji, natančneje v Riu De Janeiru, kjer smo s Suzano Pendič govorili o olimpijskem vzdušju ter o možnostih, ki jih za kariero ta velika država ponuja. Obiskali smo Slovence v Federaciji Bosne in Hercegovine – Slovensko skupnost v Kaknju ter Slovensko skupnost v Tuzli, ki je organiziralo likovno kolonijo. Ob koncu oddaje ste lahko prisluhnili pogovoru z Valerijo Sever, umetnico, ki jo je leta 1969 pot zaradi ljubezni zanesla v Švico. Tam je doživela veliko, predvsem jo je zaznamovala uresničena želja po rojstvu doma, kar takrat pri nas še ni bilo mogoče.
Suzana Pendič je v svojem življenju počela marsikaj – organizirala prireditve in družabne dogodke, celo sprehajala pse. Ukvarjala se je s pretežno nadstandardnimi storitvami, nato pa je prišla recesija in povpraševanja je bilo vedno manj. Potem pa se je zgodilo – dobila je ponudbo za delo v Braziliji in odšla v Južno Ameriko. Ne da bi poznala vsaj eno besedo portugalskega jezika
Slovence, ki živijo v Kaknju v Bosni in Hercegovini druži predvsem želja po ohranjanju slovenske kulture, prizadevajo pa si tudi za ohranjanje čim tesnejših stikov z matično domovino kot tudi z drugimi slovenskimi društvi v Bosni. Združujejo se v slovenskem društvu, ki je bilo ustanovljeno pred skoraj četrt stoletja. Nekaj več je o dejavnosti Slovencev v Kaknju v pogovoru z Lili Brunec povedala predstavnica tamkajšnje Slovenske skupnosti Davorka Drenčič Špringer.
Slovenska skupnost v Tuzli šteje več kot 1400 članov, še posebej so dejavni na kulturnem področju, v ospredju je delovanje pevskega zbora in likovne sekcije. In prav likovno področje je tisto, ki združuje ljubitelje likovnega ustvarjanja tako v Tuzli kot tudi širše na območju Bosne in Hercegovine. Tako so se odločili , da letos že tretjič pripravijo Likovno kolonijo -Slovenci v Tuzli 2016, ki se bo začela v ponedeljek. Nekaj več je o letošnji likovni koloniji in tudi o dejavnosti slovenske skupnosti v Tuzli v pogovoru z Lili Brunec povedala predsednica tamkajšnje slovenske skupnosti Dragica Tesič.
Valerija Sever je umetnica, ki jo je leta 1969 pot zaradi ljubezni zanesla v Švico. Tam je doživela veliko, predvsem jo je zaznamovala uresničena želja po rojstvu doma, kar takrat pri nas še ni bilo mogoče. Pravi, da jo izkušnja tujine bogati ter da je strah, da bi v tujini izgubili lastno identiteto, povsem odveč.
Še kratki novici:
Vokalna skupina Plamen iz Toronta je prvič zapela, ko je Kanada priznala Slovenijo kot samostojno državo. V tem mesecu ob svoji 25 obletnici ter 25 obletnici Slovenije prirejajo koncerte – 24. avgusta ob 19:30 v Brežicah, 25. avgusta ob 19:30 na Ptuju in 26. avgusta ob 20:30 v cerkvi svetega Jakoba v Ljubljani.
Danes ob 20. uri so v prostorih Kible v Mariboru odprli razstavo ‘Brez doma’. Pri razstavi sodelujejo Maša Gala, Stojan Grauf, Lado Jakša, Robert Jurak, Milan Ketiš, Eva Petrič, Ana Pečar, Gregor Pratneker, Lucija Stramec, ter Jože in Maja Šivec. Po besedah slednje razstava EKO ART Maribor s sodelovanjem priznanih umetnikov opozarja ter povezuje umetnost in ekologijo – ne le množice ljudi, ki jih je z njihovih domov pregnala vojna ali pa revščina, ampak še večje množice organizmov, ki jih z njihovih bivališč preganjamo mi ali pa globalno segrevanje. Posvečena je migracijam naših sobitij, ki tiho in vztrajno potekajo, ne da bi jih opazili. Razstava bo na ogled do 10. septembra 2016.
Zadnja letošnja oddaja Slovencem po svetu prinaša zgodbe Mateja Mertika, Nadie Magister in Slovenske zveze na Švedskem, ki ji predseduje Alojz Macuh. Čisto ob koncu oddaje pa še nastop kanadskega pevskega zbora, ki je v Montrealu zapel v slovenščini.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V oddaji Slovencem po svetu smo obiskali Sanjo Pirc, lektorico slovenskega jezika na Univerzi Sapienza v Rimu, ki pravi, da je lektorat poseben prostor. Ugotovili smo, da vas sredi Buenos Airesa lahko postriže Slovenka Branka Gomezelj, v New Yorku pa podlegli čarovniji melodije slovenskega saksofonista Jana Kusa. Nocoj po 21. na Prvem.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V tokratni oddaji Slovencem po svetu smo se ob robu 10. konference slovenskih znanstvenikov in gospodarstvenikov iz sveta in Slovenije pogovarjali z dr. Urško Vrhovšek, ki je od leta 2005 zaposlena na Centru za raziskave in inovacije na Fundaciji Edmund Mach v Trentinu. Poklicali smo kraševko Magdo Sosič, ki je pred kar 65 leti odšla v Argentino in tam vsa leta ohranjala tako stik z domovino kot tudi slovenski jezik in pesmi. Maša Kranjc pa nam je zaupala, kako jo je ljubezen popeljala v Mehiko, deželo najbolj delavnih ljudi na svetu. Slovencem po svetu nocoj po 21. uri na Prvem!
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V tokratni oddaji Slovencem po svetu smo se pogovarjali s tremi mladimi Slovenci, ki vsak zase dokazujejo, da je domovina lahko povsod, kjer živi spomin nanjo in kjer se ljudje zavedajo svojih korenin. Eva Panjan živi v Madridu, Rok Ogrin v Stockholmu in Tanja Kocjančič Antolik v Pragi. Kaj povezuje njihove zgodbe, boste izvedeli po 21. uri na Prvem v oddaji Slovencem po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V oddaji Slovencem po svetu pozornost tokrat namenjamo trem temam, in sicer praznovanju treh slovenskih društev v Belgiji, ki delujejo že 90 let, začetku novega mandata našega dopisnika iz Združenih držav Andreja Stoparja, ki bo iskal tudi zgodbe Slovencev, ki živijo v Ameriki, in nastopu pevske skupine Studenec v Berlinu v cerkvi svete Elizabete, v kateri se zbirajo tam živeči Slovenci.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Oddaja Slovencem po svetu bo v znamenju zgodb naših izseljencev in zdomcev iz čezmorskih pa tudi nam bližnjih delov sveta. Gostili bomo Pomurko Anastazijo Ribarski, ki jo je pred več desetletji življenjska pot pripeljala v Skopje, kjer se je kmalu po prihodu dejavno vključila v tamkajšnjo slovensko skupnost, že skoraj petnajst let pa je tudi predsednica slovenskega Združenja France Prešeren. Pred mikrofon smo povabili tudi Štajerko Špelo Dolinšek, ki opravlja podiplomski študij komunikologije na Nizozemskem, študiju slovenščine pa se je v Kaliforniji posvetil Thomas McDonald, ki si znanje slovenskega jezika nabira na slovenskem lektoratu na Stanfordski univerzi. Potovali bomo tudi v Argentino in predstavili slovenskega kitarista iz Mendoze in profesorja glasbe na univerzi v Buenos Airesu Davida Bajdo, na kratko pa se bomo ozrli še k slovenski vokalni skupini Plamen iz Kanade, ki prihodnji teden začenja turnejo po Sloveniji.
Neveljaven email naslov