Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V oddaji Slovencem po svetu smo se danes najprej ustavili v Braziliji, natančneje v Riu De Janeiru, kjer smo s Suzano Pendič govorili o olimpijskem vzdušju ter o možnostih, ki jih za kariero ta velika država ponuja. Obiskali smo Slovence v Federaciji Bosne in Hercegovine – Slovensko skupnost v Kaknju ter Slovensko skupnost v Tuzli, ki je organiziralo likovno kolonijo. Ob koncu oddaje ste lahko prisluhnili pogovoru z Valerijo Sever, umetnico, ki jo je leta 1969 pot zaradi ljubezni zanesla v Švico. Tam je doživela veliko, predvsem jo je zaznamovala uresničena želja po rojstvu doma, kar takrat pri nas še ni bilo mogoče.
Suzana Pendič je v svojem življenju počela marsikaj – organizirala prireditve in družabne dogodke, celo sprehajala pse. Ukvarjala se je s pretežno nadstandardnimi storitvami, nato pa je prišla recesija in povpraševanja je bilo vedno manj. Potem pa se je zgodilo – dobila je ponudbo za delo v Braziliji in odšla v Južno Ameriko. Ne da bi poznala vsaj eno besedo portugalskega jezika
Slovence, ki živijo v Kaknju v Bosni in Hercegovini druži predvsem želja po ohranjanju slovenske kulture, prizadevajo pa si tudi za ohranjanje čim tesnejših stikov z matično domovino kot tudi z drugimi slovenskimi društvi v Bosni. Združujejo se v slovenskem društvu, ki je bilo ustanovljeno pred skoraj četrt stoletja. Nekaj več je o dejavnosti Slovencev v Kaknju v pogovoru z Lili Brunec povedala predstavnica tamkajšnje Slovenske skupnosti Davorka Drenčič Špringer.
Slovenska skupnost v Tuzli šteje več kot 1400 članov, še posebej so dejavni na kulturnem področju, v ospredju je delovanje pevskega zbora in likovne sekcije. In prav likovno področje je tisto, ki združuje ljubitelje likovnega ustvarjanja tako v Tuzli kot tudi širše na območju Bosne in Hercegovine. Tako so se odločili , da letos že tretjič pripravijo Likovno kolonijo -Slovenci v Tuzli 2016, ki se bo začela v ponedeljek. Nekaj več je o letošnji likovni koloniji in tudi o dejavnosti slovenske skupnosti v Tuzli v pogovoru z Lili Brunec povedala predsednica tamkajšnje slovenske skupnosti Dragica Tesič.
Valerija Sever je umetnica, ki jo je leta 1969 pot zaradi ljubezni zanesla v Švico. Tam je doživela veliko, predvsem jo je zaznamovala uresničena želja po rojstvu doma, kar takrat pri nas še ni bilo mogoče. Pravi, da jo izkušnja tujine bogati ter da je strah, da bi v tujini izgubili lastno identiteto, povsem odveč.
Še kratki novici:
Vokalna skupina Plamen iz Toronta je prvič zapela, ko je Kanada priznala Slovenijo kot samostojno državo. V tem mesecu ob svoji 25 obletnici ter 25 obletnici Slovenije prirejajo koncerte – 24. avgusta ob 19:30 v Brežicah, 25. avgusta ob 19:30 na Ptuju in 26. avgusta ob 20:30 v cerkvi svetega Jakoba v Ljubljani.
Danes ob 20. uri so v prostorih Kible v Mariboru odprli razstavo ‘Brez doma’. Pri razstavi sodelujejo Maša Gala, Stojan Grauf, Lado Jakša, Robert Jurak, Milan Ketiš, Eva Petrič, Ana Pečar, Gregor Pratneker, Lucija Stramec, ter Jože in Maja Šivec. Po besedah slednje razstava EKO ART Maribor s sodelovanjem priznanih umetnikov opozarja ter povezuje umetnost in ekologijo – ne le množice ljudi, ki jih je z njihovih domov pregnala vojna ali pa revščina, ampak še večje množice organizmov, ki jih z njihovih bivališč preganjamo mi ali pa globalno segrevanje. Posvečena je migracijam naših sobitij, ki tiho in vztrajno potekajo, ne da bi jih opazili. Razstava bo na ogled do 10. septembra 2016.
884 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
V oddaji Slovencem po svetu smo se danes najprej ustavili v Braziliji, natančneje v Riu De Janeiru, kjer smo s Suzano Pendič govorili o olimpijskem vzdušju ter o možnostih, ki jih za kariero ta velika država ponuja. Obiskali smo Slovence v Federaciji Bosne in Hercegovine – Slovensko skupnost v Kaknju ter Slovensko skupnost v Tuzli, ki je organiziralo likovno kolonijo. Ob koncu oddaje ste lahko prisluhnili pogovoru z Valerijo Sever, umetnico, ki jo je leta 1969 pot zaradi ljubezni zanesla v Švico. Tam je doživela veliko, predvsem jo je zaznamovala uresničena želja po rojstvu doma, kar takrat pri nas še ni bilo mogoče.
Suzana Pendič je v svojem življenju počela marsikaj – organizirala prireditve in družabne dogodke, celo sprehajala pse. Ukvarjala se je s pretežno nadstandardnimi storitvami, nato pa je prišla recesija in povpraševanja je bilo vedno manj. Potem pa se je zgodilo – dobila je ponudbo za delo v Braziliji in odšla v Južno Ameriko. Ne da bi poznala vsaj eno besedo portugalskega jezika
Slovence, ki živijo v Kaknju v Bosni in Hercegovini druži predvsem želja po ohranjanju slovenske kulture, prizadevajo pa si tudi za ohranjanje čim tesnejših stikov z matično domovino kot tudi z drugimi slovenskimi društvi v Bosni. Združujejo se v slovenskem društvu, ki je bilo ustanovljeno pred skoraj četrt stoletja. Nekaj več je o dejavnosti Slovencev v Kaknju v pogovoru z Lili Brunec povedala predstavnica tamkajšnje Slovenske skupnosti Davorka Drenčič Špringer.
Slovenska skupnost v Tuzli šteje več kot 1400 članov, še posebej so dejavni na kulturnem področju, v ospredju je delovanje pevskega zbora in likovne sekcije. In prav likovno področje je tisto, ki združuje ljubitelje likovnega ustvarjanja tako v Tuzli kot tudi širše na območju Bosne in Hercegovine. Tako so se odločili , da letos že tretjič pripravijo Likovno kolonijo -Slovenci v Tuzli 2016, ki se bo začela v ponedeljek. Nekaj več je o letošnji likovni koloniji in tudi o dejavnosti slovenske skupnosti v Tuzli v pogovoru z Lili Brunec povedala predsednica tamkajšnje slovenske skupnosti Dragica Tesič.
Valerija Sever je umetnica, ki jo je leta 1969 pot zaradi ljubezni zanesla v Švico. Tam je doživela veliko, predvsem jo je zaznamovala uresničena želja po rojstvu doma, kar takrat pri nas še ni bilo mogoče. Pravi, da jo izkušnja tujine bogati ter da je strah, da bi v tujini izgubili lastno identiteto, povsem odveč.
Še kratki novici:
Vokalna skupina Plamen iz Toronta je prvič zapela, ko je Kanada priznala Slovenijo kot samostojno državo. V tem mesecu ob svoji 25 obletnici ter 25 obletnici Slovenije prirejajo koncerte – 24. avgusta ob 19:30 v Brežicah, 25. avgusta ob 19:30 na Ptuju in 26. avgusta ob 20:30 v cerkvi svetega Jakoba v Ljubljani.
Danes ob 20. uri so v prostorih Kible v Mariboru odprli razstavo ‘Brez doma’. Pri razstavi sodelujejo Maša Gala, Stojan Grauf, Lado Jakša, Robert Jurak, Milan Ketiš, Eva Petrič, Ana Pečar, Gregor Pratneker, Lucija Stramec, ter Jože in Maja Šivec. Po besedah slednje razstava EKO ART Maribor s sodelovanjem priznanih umetnikov opozarja ter povezuje umetnost in ekologijo – ne le množice ljudi, ki jih je z njihovih domov pregnala vojna ali pa revščina, ampak še večje množice organizmov, ki jih z njihovih bivališč preganjamo mi ali pa globalno segrevanje. Posvečena je migracijam naših sobitij, ki tiho in vztrajno potekajo, ne da bi jih opazili. Razstava bo na ogled do 10. septembra 2016.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Ta konec tedna bomo znova premaknili urine kazalce. A kot kaže, bomo s tem početjem kmalu prenehali, poslanci Evropskega parlamenta so namreč podprli ukinitev premika ure dvakrat na leto. Države članice EU, ki se bodo odločile ostati na poletnem času, bodo tako uro nazadnje premaknile konec marca 2021, države članice, ki bodo ostale na zimskem času, pa oktobra 2020. Kot kaže, bo Slovenija ostala na zimskem času, ki ga uporabljajo tudi vse naše sosede. Edina, ki naj bi imela poletni čas skozi vse leto, je le naša južna soseda Hrvaška. V današnji oddaji pa bomo gostili enega sogovornika, ki prihaja iz našega časovnega pasu ter dve sogovornici, ki prihajata iz države, pred katero imamo štiri ure časovne prednosti. Zvone Kokalj prihaja iz Nemčije in se že vse življenje trudi pomagati Slovencem, ki živijo v tej državi. Kako ga je pot pripeljala tja in kako pomaga, boste izvedeli po prvi skladbi. V drugem delu oddaje sva vam z Mojco Delač pripravila dva pogovora z dvema učiteljicama dopolnilnega pouka Slovenščine, ki prihajata iz Argentine. Zvone Kokalj v Nemčiji živi že zelo dolgo. Njegova zgodba je nadvse zanimiva, saj s svojim delom pomaga v Nemčijo izseljenim Slovencem že vse življenje. Seveda me je zanimalo, kako. A mi je Zvone povedal, da ima vsaka zgodba svoj začetek in da se je za razumevanje celote treba vrniti prav tja. V drugem delu oddaje sva vam z Mojco Delač pripravila dva pogovora z učiteljicama dopolnilnega pouka Slovenščine iz Argentine. Natasha Grohar je doma v Buenos Airesu. Letos februarja se je udeležila seminarja za učitelje slovenščine in drugih predmetov v slovenščini iz čezoceanskih držav. Ob zaključku seminarja sva pogovor začela z vprašanjem, kakšen je recept argentinskih staršev za učenje Slovenščine njihovih otrok. V drugi zgodbi z letošnjega seminarja slovenščine za učiteljice in učitelje iz čezoceanskih držav pa z Mojco Delač in zgodbo njene sogovornice zavijamo v prostrano Patagonijo. Še nekaj kratkih novic: Slovenci na Finskem pripravljajo jutri spomladansko srečanje. Začelo se bo ob 15. uri, program srečanja pa so pripravili učenci dopolnilnega pouka Slovenščine iz Helsinkov. Ob tem dodajmo še to, da je pouk Slovenščine pod vodstvom Lene Vastl začel delovati v treh starostnih skupinah. Več informacij najdete v facebook skupini Slovenci na Finskem. V torek so prav tako na Finskem obeležili 20. obletnico Finsko-slovenskega društva prijateljstva v Helsinkih. Slovesnosti se je udeležil tudi novi Slovenski veleposlanik iz Kopenhagna, Edin Skrt. Pred tem je veleposlanik obiskal tudi dopolnilni pouk slovenskega jezika pod vodstvom učiteljice Lena Vastl. V Sarajevu so se končali tretji Dnevi sodobnega slovenskega filma v organizaciji Slovenskega društva Cankar Sarajevo, Lektorata slovenskega jezika na Filozofski fakulteti Univerze v Sarajevu in Slovenskega filmskega centra. Filmi so s svojo izpovedno močjo in kvaliteto zaznamovali slovensko filmsko produkcijo, osvojili pa so ne le slovenskega občinstva, temveč se odmevno predstavljajo tudi na festivalih po svetu. 23. tabor slovenskih otrok po svetu v organizaciji Svetovnega slovenskega kongresa bo potekal od 27. julija do 3. avgusta v bližini Ivančne Gorice. Prireditelji ocenjujejo, da bodo lahko sprejeli okoli 40 učencev z vsega sveta, prijave pa so že odprte na spletni strani Svetovnega slovenskega kongresa.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov