Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V oddaji Slovencem po svetu smo se danes najprej ustavili v Braziliji, natančneje v Riu De Janeiru, kjer smo s Suzano Pendič govorili o olimpijskem vzdušju ter o možnostih, ki jih za kariero ta velika država ponuja. Obiskali smo Slovence v Federaciji Bosne in Hercegovine – Slovensko skupnost v Kaknju ter Slovensko skupnost v Tuzli, ki je organiziralo likovno kolonijo. Ob koncu oddaje ste lahko prisluhnili pogovoru z Valerijo Sever, umetnico, ki jo je leta 1969 pot zaradi ljubezni zanesla v Švico. Tam je doživela veliko, predvsem jo je zaznamovala uresničena želja po rojstvu doma, kar takrat pri nas še ni bilo mogoče.
Suzana Pendič je v svojem življenju počela marsikaj – organizirala prireditve in družabne dogodke, celo sprehajala pse. Ukvarjala se je s pretežno nadstandardnimi storitvami, nato pa je prišla recesija in povpraševanja je bilo vedno manj. Potem pa se je zgodilo – dobila je ponudbo za delo v Braziliji in odšla v Južno Ameriko. Ne da bi poznala vsaj eno besedo portugalskega jezika
Slovence, ki živijo v Kaknju v Bosni in Hercegovini druži predvsem želja po ohranjanju slovenske kulture, prizadevajo pa si tudi za ohranjanje čim tesnejših stikov z matično domovino kot tudi z drugimi slovenskimi društvi v Bosni. Združujejo se v slovenskem društvu, ki je bilo ustanovljeno pred skoraj četrt stoletja. Nekaj več je o dejavnosti Slovencev v Kaknju v pogovoru z Lili Brunec povedala predstavnica tamkajšnje Slovenske skupnosti Davorka Drenčič Špringer.
Slovenska skupnost v Tuzli šteje več kot 1400 članov, še posebej so dejavni na kulturnem področju, v ospredju je delovanje pevskega zbora in likovne sekcije. In prav likovno področje je tisto, ki združuje ljubitelje likovnega ustvarjanja tako v Tuzli kot tudi širše na območju Bosne in Hercegovine. Tako so se odločili , da letos že tretjič pripravijo Likovno kolonijo -Slovenci v Tuzli 2016, ki se bo začela v ponedeljek. Nekaj več je o letošnji likovni koloniji in tudi o dejavnosti slovenske skupnosti v Tuzli v pogovoru z Lili Brunec povedala predsednica tamkajšnje slovenske skupnosti Dragica Tesič.
Valerija Sever je umetnica, ki jo je leta 1969 pot zaradi ljubezni zanesla v Švico. Tam je doživela veliko, predvsem jo je zaznamovala uresničena želja po rojstvu doma, kar takrat pri nas še ni bilo mogoče. Pravi, da jo izkušnja tujine bogati ter da je strah, da bi v tujini izgubili lastno identiteto, povsem odveč.
Še kratki novici:
Vokalna skupina Plamen iz Toronta je prvič zapela, ko je Kanada priznala Slovenijo kot samostojno državo. V tem mesecu ob svoji 25 obletnici ter 25 obletnici Slovenije prirejajo koncerte – 24. avgusta ob 19:30 v Brežicah, 25. avgusta ob 19:30 na Ptuju in 26. avgusta ob 20:30 v cerkvi svetega Jakoba v Ljubljani.
Danes ob 20. uri so v prostorih Kible v Mariboru odprli razstavo ‘Brez doma’. Pri razstavi sodelujejo Maša Gala, Stojan Grauf, Lado Jakša, Robert Jurak, Milan Ketiš, Eva Petrič, Ana Pečar, Gregor Pratneker, Lucija Stramec, ter Jože in Maja Šivec. Po besedah slednje razstava EKO ART Maribor s sodelovanjem priznanih umetnikov opozarja ter povezuje umetnost in ekologijo – ne le množice ljudi, ki jih je z njihovih domov pregnala vojna ali pa revščina, ampak še večje množice organizmov, ki jih z njihovih bivališč preganjamo mi ali pa globalno segrevanje. Posvečena je migracijam naših sobitij, ki tiho in vztrajno potekajo, ne da bi jih opazili. Razstava bo na ogled do 10. septembra 2016.
879 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
V oddaji Slovencem po svetu smo se danes najprej ustavili v Braziliji, natančneje v Riu De Janeiru, kjer smo s Suzano Pendič govorili o olimpijskem vzdušju ter o možnostih, ki jih za kariero ta velika država ponuja. Obiskali smo Slovence v Federaciji Bosne in Hercegovine – Slovensko skupnost v Kaknju ter Slovensko skupnost v Tuzli, ki je organiziralo likovno kolonijo. Ob koncu oddaje ste lahko prisluhnili pogovoru z Valerijo Sever, umetnico, ki jo je leta 1969 pot zaradi ljubezni zanesla v Švico. Tam je doživela veliko, predvsem jo je zaznamovala uresničena želja po rojstvu doma, kar takrat pri nas še ni bilo mogoče.
Suzana Pendič je v svojem življenju počela marsikaj – organizirala prireditve in družabne dogodke, celo sprehajala pse. Ukvarjala se je s pretežno nadstandardnimi storitvami, nato pa je prišla recesija in povpraševanja je bilo vedno manj. Potem pa se je zgodilo – dobila je ponudbo za delo v Braziliji in odšla v Južno Ameriko. Ne da bi poznala vsaj eno besedo portugalskega jezika
Slovence, ki živijo v Kaknju v Bosni in Hercegovini druži predvsem želja po ohranjanju slovenske kulture, prizadevajo pa si tudi za ohranjanje čim tesnejših stikov z matično domovino kot tudi z drugimi slovenskimi društvi v Bosni. Združujejo se v slovenskem društvu, ki je bilo ustanovljeno pred skoraj četrt stoletja. Nekaj več je o dejavnosti Slovencev v Kaknju v pogovoru z Lili Brunec povedala predstavnica tamkajšnje Slovenske skupnosti Davorka Drenčič Špringer.
Slovenska skupnost v Tuzli šteje več kot 1400 članov, še posebej so dejavni na kulturnem področju, v ospredju je delovanje pevskega zbora in likovne sekcije. In prav likovno področje je tisto, ki združuje ljubitelje likovnega ustvarjanja tako v Tuzli kot tudi širše na območju Bosne in Hercegovine. Tako so se odločili , da letos že tretjič pripravijo Likovno kolonijo -Slovenci v Tuzli 2016, ki se bo začela v ponedeljek. Nekaj več je o letošnji likovni koloniji in tudi o dejavnosti slovenske skupnosti v Tuzli v pogovoru z Lili Brunec povedala predsednica tamkajšnje slovenske skupnosti Dragica Tesič.
Valerija Sever je umetnica, ki jo je leta 1969 pot zaradi ljubezni zanesla v Švico. Tam je doživela veliko, predvsem jo je zaznamovala uresničena želja po rojstvu doma, kar takrat pri nas še ni bilo mogoče. Pravi, da jo izkušnja tujine bogati ter da je strah, da bi v tujini izgubili lastno identiteto, povsem odveč.
Še kratki novici:
Vokalna skupina Plamen iz Toronta je prvič zapela, ko je Kanada priznala Slovenijo kot samostojno državo. V tem mesecu ob svoji 25 obletnici ter 25 obletnici Slovenije prirejajo koncerte – 24. avgusta ob 19:30 v Brežicah, 25. avgusta ob 19:30 na Ptuju in 26. avgusta ob 20:30 v cerkvi svetega Jakoba v Ljubljani.
Danes ob 20. uri so v prostorih Kible v Mariboru odprli razstavo ‘Brez doma’. Pri razstavi sodelujejo Maša Gala, Stojan Grauf, Lado Jakša, Robert Jurak, Milan Ketiš, Eva Petrič, Ana Pečar, Gregor Pratneker, Lucija Stramec, ter Jože in Maja Šivec. Po besedah slednje razstava EKO ART Maribor s sodelovanjem priznanih umetnikov opozarja ter povezuje umetnost in ekologijo – ne le množice ljudi, ki jih je z njihovih domov pregnala vojna ali pa revščina, ampak še večje množice organizmov, ki jih z njihovih bivališč preganjamo mi ali pa globalno segrevanje. Posvečena je migracijam naših sobitij, ki tiho in vztrajno potekajo, ne da bi jih opazili. Razstava bo na ogled do 10. septembra 2016.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Oddaja Slovencem po svetu prinaša tri s šolo povezane zgodbe Slovenk in Slovencev – Mojca Gayen v Zahodni Bengaliji že dvanajst let vodi šolo Piali Ashar Alo, Helena Poche v češkem glavnem mestu že sedmo leto uči dopolnilni pouk slovenščine, Rok Juhas pa se je preselil na Portugalsko; njegova hči bo tam obiskovala mednarodno šolo. Nocoj po 21.00 na Prvem.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Zgodbe in izkušnje, ki jih človek nabira v tujini, z leti rastejo in zorijo. Energija in zagnanost pa kdaj prečita tudi izzive, ki se pri tem skoraj vselej zarišejo. In če vsemu dodamo še mladostne sanje in vizijo, potem smo bližje še eni zgodbi, ki jo bomo pobliže spoznali v tokratni oddaji. Septembra 2013 je Alen Krajnc po končanem srednjem šolanju prvič, kot pravi, svoje življenje spakiral v 32 kilogramov in odšel – v Veliko Britanijo. Sedem let pozneje končuje svoj doktorski študij na področju organske kemije na Univerzi Oxford. Kemija pa še zdaleč ni edino, kar polni njegov svet. O tem je pripovedoval v pogovoru z Mojco Delač.
Poleti si tudi v oddaji Slovencem po svetu pripovedujemo zgodbe. Tokrat bo svojo predstavila Eli Miklavčič, slikarka, ki je najprej doštudirala geodezijo, potem pa ugotovila, da raje slika in odšla v Nemčijo, kjer živi in ustvarja še danes. Udeleženka likovne kolonije v Mostu na Soči je tokrat prišla na obisk v Slovenijo z drugačnimi načrti in tako je prišla tudi pred mikrofon našega radia.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Poletje prinaša čas za daljše zgodbe in v tokratni oddaji Slovencem po svetu smo za vas pripravili dve prav taki. Obe sta povezani z ameriškim kontinentom – ena z Mehiko in druga z ZDA. V prvi boste lahko poslušali fotografa Jaka Vinška, ki že vrsto let živi in ustvarja v New Yorku, v drugi pa Barbaro Čuk, redovnico frančiškank Marijinih misijonark, ki je obiskala Slovenijo, zdaj pa se vrača nazaj v Mehiko.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
S slovenskim podjetnikom Andrejem Vasletom, ki že dve desetletji živi v Braziliji, smo se pogovarjali o razmerah v tej južnoameriški državi v času pandemije, pa tudi o njegovem doživljanju Brazilije ter poslovnih izzivih in izkušnjah. Objavljamo tudi zgodbo potomke slovenskih izseljencev na Švedskem Suzane Macuh, ki je kljub temu, da pripada že tretji generaciji Slovencev na Severu Evrope, zelo lepo ohranila slovenski jezik in aktivno sodeluje tudi v tamkajšnji slovenski skupnosti. Na kratko pa se ustavljamo tudi pri slovenskih rojakih v Beogradu in s pomočjo predsednika društva Sava Saše Verbiča predstavljamo virtualno razstavo o znamenitih Slovencih v srbski prestolnici, ki je svoje mesto zaradi pandemije našla na spletu in tudi v tej obliki požela veliko pozornosti.
Tokratna oddaja Slovencem po svetu prinaša veliko aktualnih novic in zgodbe, ki jim je vedno znova dobro prisluhniti. Izvedeli boste, zakaj letos ne bo tradicionalnega srečanja Dobrodošli doma, kako se bodo odvijale poletne šole slovenskega jezika, kaj počne Slovenka v Mehiki in kako epidemijo koronavirusa doživljajo Slovenci na Finskem.
Neveljaven email naslov