Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pomoč pri osamosvajanju Slovenije, sodelovanje in povezovanje SKGZ in SSO, zanimanje za zamejske teme in študij rojakov v Sloveniji, štipendij pa vse manj
Rojaki iz zamejstva in sveta so imeli pri osamosvajanju Slovenije pomembno vlogo, so opozorili udeleženci okrogle mize, ki jo je ob 25-letnici samostojne Republike Slovenije pripravil generalni konzulat v Monoštru pod vodstvom dr. Borisa Jesiha.
»Moram reči, da je bila takrat podpora Slovencev v zamejstvu in po svetu ne glede na njihovo politično orientiranost ogromna.«
Predsednik takrat še zelo mlade Zveze Slovencev na Madžarskem (ustanovljena je bila leta 1990, ko so rojaki izstopili iz Demokratične zveze južnih Slovanov) je pozval madžarskega predsednika in vlado, naj pomaga in prizna Slovenijo, čeprav je Madžarska takrat oklevala, pravi Jesih.
»Delegacija porabskih Slovencev je bila junija 91’v Ljubljani in ko so se ločeno vračali na Madžarsko, so cariniki na meji pohvalili Katalin Munda Hirök, ki je v izjavi za radio pozdravila slovensko osamosvojitev.«
Sama doktorica Katalin Munda Hirök pa je prepričana, da so, kljub maloštevilnosti v primerjavi z drugimi državami, rojaki na Madžarskem naredili, vse kar so čutili, da morajo narediti:
»Učiteljica z Gornjega Senika je ponudila denar, ki so ga zbirali za otroke, za nakup sanitetnega materiala. Tudi to veliko pove.«
Rojaki v zamejstvu in po svetu so v času osamosvajanja marsikje odigrali vlogo slovenske diplomacije pojasnjuje doktor Matjaž Klemenčič:
»Dokler država ni bila priznana, seveda nismo imeli diplomacije, imeli pa smo rojake, ki so delovali v posameznih predstavništvih, ki so vodili ta predstavništva in so delovali za priznanje Republike Slovenije kot neodvisne države.«
Tako so imeli pomembno vlogo rojaki v ZDA, Kanadi, Argentini, Avstraliji, tudi Veliki Britaniji, kjer je odigral svojo vlogo, pojasnjuje dr. Klemenčič, g. Keith (Keith Charles Miles – op.p.), Britanec, ki je imel podporo tudi tam živečih rojakov. Velika Britanija je namreč imela veliko večje pomisleke glede priznanja Slovenije kot ZDA.
Ekonomist Keith Charles Miles je leta 1991 postal generalni sekretar Slovenskega informacijskega urada v Londonu, ki ga je ustanovila slovenska vlada, da bi britansko politiko in javnost seznanjal z dogajanjem v Sloveniji. Miles je vodil in koordiniral akcije za priznanje slovenske samostojnosti ter njeno mednarodno politično in gospodarsko uveljavitev, leta 1992 pa je postal gospodarski svetovalec Banke Slovenije ter zastopal njene interese pri Bank of England ter sodeloval pri pripravah programov promocije Slovenije v Veliki Britaniji, lahko preberemo v podatkovni zbirki Arhiva Slovenije.
Na velik pomen slovenskih finančnih ustanov v zamejstvu je na okrogli mizi v Monoštru opozoril zgodovinar Janez Stergar, tesno povezan z rojaki v zamejstvu tudi kot sodelavec Inštituta za narodnostna vprašanja, kjer je bil zaposlen do upokojitve, in kot dolgoletni predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani.
Prepričan je, da v domovini premalo poznamo in cenimo prispevek rojakov iz zamejstva in sveta pri nastanku samostojne države. Kar je po svoje, je povedal Silvi Eöry, tudi razumljivo:
»Prizadevanja in pomoč pri osamosvajanju so bila pogosto javnosti prikrita, potekala so na medosebni in meddruštveni ravni.«
Slovenski manjšini v Italiji in Avstriji sta bili razviti v zahodnem demokratičnem sistemu s tradicijo civilne družbe. Ta je v marsičem, kar velja še danes, nadomestila nekatere funkcije, ki jo za matične narode opravljajo državni organi, zavodi in inštituti. Organiziranost je bila neskončno pestra, tako kot pomoč pri osamosvajanju Slovenije, od krvodajalstva do finančnih ustanov, pravi Stergar:
»Slovenska osamosvojitev bi bila zelo ogrožena, če ne bi imeli v času blokade in največje zaostritve, ko so bili mednarodni finančni tokovi prekinjeni, svojih bančnih institucij na Tržaškem in Goriškem.«
25-letnico samostojne Slovenije so v prostorih generalnega konzulata v Monoštru zaznamovali tudi z razstavo »Motivi iz Porabja«fotografa Andreja Blatnika, ki po besedah generalnega konzula dokazuje, da sta Porabje in Slovenija povezana.
Krovni organizaciji civilne družbe Slovencev v Italiji, Slovenska kulturno gospodarska zveza in Svet slovenskih organizacij, stopata na pot potrebnega sodelovanja in dogovarjanja. Skupno delo naj bi olajšalo številne načrte v korist celotne narodne skupnosti, ki je pomembna soustvarjalka dobrososedskih odnosov med Furlanijo Julijsko Krajino in Slovenijo.
Prva moža obeh krovnih organizacij Rudi Pavšič (SKGZ) in Walter Bandelj (SSO) s sodelavci sta novinarje povabila za skupno mizo, kar se v preteklosti ni dogajalo, in med drugim napovedala ustanovitev več delovnih skupin za posamezna tematska področja od šolstva, medijev, založništva, kulture in športa ter glasbenega izobraževanja, v tokratni oddaji poroča Mirjam Muženič.
V Novi Gorici pa je potekalo 2. zasedanje skupnega odbora Slovenija – Furlanija-Julijska krajina, ki sta mu sopredsedovala slovenski zunanji minister Karl Erjavec in predsednica Furlanije-Julijske krajine Debora Serracchiani. Oba sta bila po srečanju zadovoljna, saj so odnosi, kot sta ugotovila, dobri, sodelovanje pa se krepi.
Na bilateralnem srečanju je minister Erjavec, kot so sporočili iz zunanjega ministrstva, posebej poudaril pričakovanje, da bo dežela FJK zagotovila polno uresničitev zaščitnih določb za tam živečo slovensko narodno skupnost.
Vida Forčič, Andrejka Žejn, Karen Ulian in Miša Glišič so študij sklenile s temami, povezanimi s Slovenci v zamejstvu in bile zato nagrajene s priznanji Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. V diplomskih, magistrskih in doktorskih nalogah so raziskovale spreminjajočo se vlogo slovenskega šolstva v Italiji in vpliv slovenskih narečij na avstrijskem Koroškem, pesmi Ljubke Šorli ter primerjale deli Angel pozabe (Maja Haderlap) in Še vedno vihar (Peter Handke). Kaj so ugotovile, lahko slišite v tokratnih Sotočjih.
Za mlade s Hrvaške je bil študij v Sloveniji zanimiv še v času skupne države, v oddaji ugotavlja Marjana Mirković, in tako je ostalo tudi po osamosvojitvi obeh držav. Potomci slovenskega rodu so za študij v Sloveniji že pred dobrimi dvajsetimi leti dobili možnost pridobitve štipendije za zamejce, ki je za mlade več kot dobrodošla.
Kot ugotavljajo v društvu Bazovica na Reki je zanimanje za študij v Sloveniji spodbudilo tudi učenje slovenščine: sprva je to potekalo le v okviru dopolnilnega pouka, v zadnjih letih pa organizirajo tudi druge, celoletne, polletne in intenzivne tečaje Govorimo slovensko, za srednješolce (in druge zainteresirane), ki se želijo izobraževati (ali zaposliti) v Sloveniji.
Po neuradnih podatkih v Sloveniji študira okrog sedemsto mladih s Hrvaške, v obratni smeri pa je zanimanja manj, na hrvaških univerzah se šola manj kot sto slovenskih študentov.
Med razlogi za vpis na slovenske univerze, večinoma ljubljansko, mladi pogosto omenjajo dobro organizacijo, razmere za študij in uvrstitev univerze v Ljubljani med petsto najboljših na svetu. Pri potomcih slovenskega rodu odločitvi botruje tudi navezanost na Slovenijo, marsikomu od njih pa je študij v veliki meri omogočila ravno štipendija.
Siniša Faraguna je na Reki končal srednjo veterinarsko šolo, prakso je opravljal v Mariboru in Celju, kamor je hodil na počitnice. Nadaljevanje študija v Ljubljani pa je bil zanj naravni izbor, pravi.
»Sem čisto navdušen nad Ljubljano. Za študente je Ljubljana idealna. Življenje, pogoji, prehrana, družba. Vse skupaj. Sem zelo, zelo zadovoljen in bi v vsakem primeru vsakemu svetoval študij v Ljubljani.«
Štipendija za Slovence v zamejstvu, ki jo je prejemal, mu je, pravi, zelo pomagala, saj je njegova mama samohranilka. Poleg študija pa je tudi delal, saj se je moral znajti sam. Tako je opravil prasko in ob tem zaslužil denar za bivanje in hrano.
»Moramo se čim prej navaditi, postati samostojni. Življenje ni enostavno, je kruto in čim prej se navadimo na to, toliko bolje za nas.«
Med letošnjimi reškimi maturanti, ki se odpravljajo na študij v Ljubljano in bodo zaprosili za štipendijo, sta tudi Natko Štiglić, ki se po končani srednji glasbeni šoli pripravlja za vpis na akademijo za glasbo, kjer bo študiral kitaro, in Andreja Štemberger, ki bo po z odliko končani srednji trgovski in tekstilni šoli nadaljevala izobraževanje na področju modnega oblikovanja; za to je pred kratkim prejela tudi državno priznanje. Prepričana je, da ji šolanje v Sloveniji zagotavlja boljšo izobrazbo.
V času varčevanja je tudi štipendij vse manj in pogoji so strožji: posebna ovira za prosilce je zahteva po večletni aktivni udeležbi v ljubiteljskem delovanju v slovenskem društvu, to pa izpolnjujejo le redki izmed njih.
Javni sklad za razvoj kadrov in štipendiranje vsako leto podeli nekaj deset štipendij za študij v Sloveniji rojakom iz sosednjih držav in sveta. Lani je bil razpis nekoliko spremenjen, denarja je bilo manj in posledično je bilo tudi več zavrnjenih kandidatov.
Kot pojasnjuje Katja Cankar, na skladu zadolžena prav za štipendije Slovencev v zamejstvu in po svetu, je lani prvič za to štipendijo zaprosilo 68 kandidatk in kandidatov, odobrili so jo 32. Zaradi manj denarja so jih namreč morali rangirati in jih dobro polovico tudi zavrniti.
Med novimi štipendisti jih je tudi tokrat največ iz Italije, 20, 4 so s Hrvaške, po 2 iz Makedonije in Bosne in Hercegovine, po eden pa iz Argentine, Črne Gore, Madžarske in Srbije. Zaradi premajhnega števila točk je bilo zavrnjenih 32 mladih rojakov iz Italije, 3 s Hrvaške in eden iz Makedonije. Zaradi neizpolnjevanja pogojev pa 4 s Hrvaške ter po eden iz Makedonije, Srbije, Bosne in Hercegovine in Italije.
Število štipendistov je zadnjih nekaj let naraščalo, letos pa prvič upadlo. Še lani je bilo 194 štipendistov, rojakov iz zamejstva in sveta, leto prej 184, v študijskem letu 2012/13 jih je bilo 172. V tem študijem letu (2015/16) pa 162. Da je padec precejšen, se strinja tudi Katja Cankar.
Krepko pa se je zmanjšala tudi vsota, namenjena za te štipendije. Potem, ko je bilo v študijskem letu 2011/12 za namenjenih pol milijona evrov, leto pozneje 550.000 in še leto pozneje 600.000, se je lani znesek zmanjšal na 430.000 evrov.
Sprememb na tem področju verjetno ni pričakovati, saj je bila zakonodaja, ki ureja to področje, dopolnjena leta 2014, kljub temu pa Katja Cankar s sklada za razvoj kadrov in štipendiranje mladim svetuje, naj ne obupajo. Naj skušajo izboljšati ocene in biti še bolj aktivni v slovenskih zamejskih društvih
Več o tem pa lahko slišite v tokratni oddaji.
873 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Pomoč pri osamosvajanju Slovenije, sodelovanje in povezovanje SKGZ in SSO, zanimanje za zamejske teme in študij rojakov v Sloveniji, štipendij pa vse manj
Rojaki iz zamejstva in sveta so imeli pri osamosvajanju Slovenije pomembno vlogo, so opozorili udeleženci okrogle mize, ki jo je ob 25-letnici samostojne Republike Slovenije pripravil generalni konzulat v Monoštru pod vodstvom dr. Borisa Jesiha.
»Moram reči, da je bila takrat podpora Slovencev v zamejstvu in po svetu ne glede na njihovo politično orientiranost ogromna.«
Predsednik takrat še zelo mlade Zveze Slovencev na Madžarskem (ustanovljena je bila leta 1990, ko so rojaki izstopili iz Demokratične zveze južnih Slovanov) je pozval madžarskega predsednika in vlado, naj pomaga in prizna Slovenijo, čeprav je Madžarska takrat oklevala, pravi Jesih.
»Delegacija porabskih Slovencev je bila junija 91’v Ljubljani in ko so se ločeno vračali na Madžarsko, so cariniki na meji pohvalili Katalin Munda Hirök, ki je v izjavi za radio pozdravila slovensko osamosvojitev.«
Sama doktorica Katalin Munda Hirök pa je prepričana, da so, kljub maloštevilnosti v primerjavi z drugimi državami, rojaki na Madžarskem naredili, vse kar so čutili, da morajo narediti:
»Učiteljica z Gornjega Senika je ponudila denar, ki so ga zbirali za otroke, za nakup sanitetnega materiala. Tudi to veliko pove.«
Rojaki v zamejstvu in po svetu so v času osamosvajanja marsikje odigrali vlogo slovenske diplomacije pojasnjuje doktor Matjaž Klemenčič:
»Dokler država ni bila priznana, seveda nismo imeli diplomacije, imeli pa smo rojake, ki so delovali v posameznih predstavništvih, ki so vodili ta predstavništva in so delovali za priznanje Republike Slovenije kot neodvisne države.«
Tako so imeli pomembno vlogo rojaki v ZDA, Kanadi, Argentini, Avstraliji, tudi Veliki Britaniji, kjer je odigral svojo vlogo, pojasnjuje dr. Klemenčič, g. Keith (Keith Charles Miles – op.p.), Britanec, ki je imel podporo tudi tam živečih rojakov. Velika Britanija je namreč imela veliko večje pomisleke glede priznanja Slovenije kot ZDA.
Ekonomist Keith Charles Miles je leta 1991 postal generalni sekretar Slovenskega informacijskega urada v Londonu, ki ga je ustanovila slovenska vlada, da bi britansko politiko in javnost seznanjal z dogajanjem v Sloveniji. Miles je vodil in koordiniral akcije za priznanje slovenske samostojnosti ter njeno mednarodno politično in gospodarsko uveljavitev, leta 1992 pa je postal gospodarski svetovalec Banke Slovenije ter zastopal njene interese pri Bank of England ter sodeloval pri pripravah programov promocije Slovenije v Veliki Britaniji, lahko preberemo v podatkovni zbirki Arhiva Slovenije.
Na velik pomen slovenskih finančnih ustanov v zamejstvu je na okrogli mizi v Monoštru opozoril zgodovinar Janez Stergar, tesno povezan z rojaki v zamejstvu tudi kot sodelavec Inštituta za narodnostna vprašanja, kjer je bil zaposlen do upokojitve, in kot dolgoletni predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani.
Prepričan je, da v domovini premalo poznamo in cenimo prispevek rojakov iz zamejstva in sveta pri nastanku samostojne države. Kar je po svoje, je povedal Silvi Eöry, tudi razumljivo:
»Prizadevanja in pomoč pri osamosvajanju so bila pogosto javnosti prikrita, potekala so na medosebni in meddruštveni ravni.«
Slovenski manjšini v Italiji in Avstriji sta bili razviti v zahodnem demokratičnem sistemu s tradicijo civilne družbe. Ta je v marsičem, kar velja še danes, nadomestila nekatere funkcije, ki jo za matične narode opravljajo državni organi, zavodi in inštituti. Organiziranost je bila neskončno pestra, tako kot pomoč pri osamosvajanju Slovenije, od krvodajalstva do finančnih ustanov, pravi Stergar:
»Slovenska osamosvojitev bi bila zelo ogrožena, če ne bi imeli v času blokade in največje zaostritve, ko so bili mednarodni finančni tokovi prekinjeni, svojih bančnih institucij na Tržaškem in Goriškem.«
25-letnico samostojne Slovenije so v prostorih generalnega konzulata v Monoštru zaznamovali tudi z razstavo »Motivi iz Porabja«fotografa Andreja Blatnika, ki po besedah generalnega konzula dokazuje, da sta Porabje in Slovenija povezana.
Krovni organizaciji civilne družbe Slovencev v Italiji, Slovenska kulturno gospodarska zveza in Svet slovenskih organizacij, stopata na pot potrebnega sodelovanja in dogovarjanja. Skupno delo naj bi olajšalo številne načrte v korist celotne narodne skupnosti, ki je pomembna soustvarjalka dobrososedskih odnosov med Furlanijo Julijsko Krajino in Slovenijo.
Prva moža obeh krovnih organizacij Rudi Pavšič (SKGZ) in Walter Bandelj (SSO) s sodelavci sta novinarje povabila za skupno mizo, kar se v preteklosti ni dogajalo, in med drugim napovedala ustanovitev več delovnih skupin za posamezna tematska področja od šolstva, medijev, založništva, kulture in športa ter glasbenega izobraževanja, v tokratni oddaji poroča Mirjam Muženič.
V Novi Gorici pa je potekalo 2. zasedanje skupnega odbora Slovenija – Furlanija-Julijska krajina, ki sta mu sopredsedovala slovenski zunanji minister Karl Erjavec in predsednica Furlanije-Julijske krajine Debora Serracchiani. Oba sta bila po srečanju zadovoljna, saj so odnosi, kot sta ugotovila, dobri, sodelovanje pa se krepi.
Na bilateralnem srečanju je minister Erjavec, kot so sporočili iz zunanjega ministrstva, posebej poudaril pričakovanje, da bo dežela FJK zagotovila polno uresničitev zaščitnih določb za tam živečo slovensko narodno skupnost.
Vida Forčič, Andrejka Žejn, Karen Ulian in Miša Glišič so študij sklenile s temami, povezanimi s Slovenci v zamejstvu in bile zato nagrajene s priznanji Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. V diplomskih, magistrskih in doktorskih nalogah so raziskovale spreminjajočo se vlogo slovenskega šolstva v Italiji in vpliv slovenskih narečij na avstrijskem Koroškem, pesmi Ljubke Šorli ter primerjale deli Angel pozabe (Maja Haderlap) in Še vedno vihar (Peter Handke). Kaj so ugotovile, lahko slišite v tokratnih Sotočjih.
Za mlade s Hrvaške je bil študij v Sloveniji zanimiv še v času skupne države, v oddaji ugotavlja Marjana Mirković, in tako je ostalo tudi po osamosvojitvi obeh držav. Potomci slovenskega rodu so za študij v Sloveniji že pred dobrimi dvajsetimi leti dobili možnost pridobitve štipendije za zamejce, ki je za mlade več kot dobrodošla.
Kot ugotavljajo v društvu Bazovica na Reki je zanimanje za študij v Sloveniji spodbudilo tudi učenje slovenščine: sprva je to potekalo le v okviru dopolnilnega pouka, v zadnjih letih pa organizirajo tudi druge, celoletne, polletne in intenzivne tečaje Govorimo slovensko, za srednješolce (in druge zainteresirane), ki se želijo izobraževati (ali zaposliti) v Sloveniji.
Po neuradnih podatkih v Sloveniji študira okrog sedemsto mladih s Hrvaške, v obratni smeri pa je zanimanja manj, na hrvaških univerzah se šola manj kot sto slovenskih študentov.
Med razlogi za vpis na slovenske univerze, večinoma ljubljansko, mladi pogosto omenjajo dobro organizacijo, razmere za študij in uvrstitev univerze v Ljubljani med petsto najboljših na svetu. Pri potomcih slovenskega rodu odločitvi botruje tudi navezanost na Slovenijo, marsikomu od njih pa je študij v veliki meri omogočila ravno štipendija.
Siniša Faraguna je na Reki končal srednjo veterinarsko šolo, prakso je opravljal v Mariboru in Celju, kamor je hodil na počitnice. Nadaljevanje študija v Ljubljani pa je bil zanj naravni izbor, pravi.
»Sem čisto navdušen nad Ljubljano. Za študente je Ljubljana idealna. Življenje, pogoji, prehrana, družba. Vse skupaj. Sem zelo, zelo zadovoljen in bi v vsakem primeru vsakemu svetoval študij v Ljubljani.«
Štipendija za Slovence v zamejstvu, ki jo je prejemal, mu je, pravi, zelo pomagala, saj je njegova mama samohranilka. Poleg študija pa je tudi delal, saj se je moral znajti sam. Tako je opravil prasko in ob tem zaslužil denar za bivanje in hrano.
»Moramo se čim prej navaditi, postati samostojni. Življenje ni enostavno, je kruto in čim prej se navadimo na to, toliko bolje za nas.«
Med letošnjimi reškimi maturanti, ki se odpravljajo na študij v Ljubljano in bodo zaprosili za štipendijo, sta tudi Natko Štiglić, ki se po končani srednji glasbeni šoli pripravlja za vpis na akademijo za glasbo, kjer bo študiral kitaro, in Andreja Štemberger, ki bo po z odliko končani srednji trgovski in tekstilni šoli nadaljevala izobraževanje na področju modnega oblikovanja; za to je pred kratkim prejela tudi državno priznanje. Prepričana je, da ji šolanje v Sloveniji zagotavlja boljšo izobrazbo.
V času varčevanja je tudi štipendij vse manj in pogoji so strožji: posebna ovira za prosilce je zahteva po večletni aktivni udeležbi v ljubiteljskem delovanju v slovenskem društvu, to pa izpolnjujejo le redki izmed njih.
Javni sklad za razvoj kadrov in štipendiranje vsako leto podeli nekaj deset štipendij za študij v Sloveniji rojakom iz sosednjih držav in sveta. Lani je bil razpis nekoliko spremenjen, denarja je bilo manj in posledično je bilo tudi več zavrnjenih kandidatov.
Kot pojasnjuje Katja Cankar, na skladu zadolžena prav za štipendije Slovencev v zamejstvu in po svetu, je lani prvič za to štipendijo zaprosilo 68 kandidatk in kandidatov, odobrili so jo 32. Zaradi manj denarja so jih namreč morali rangirati in jih dobro polovico tudi zavrniti.
Med novimi štipendisti jih je tudi tokrat največ iz Italije, 20, 4 so s Hrvaške, po 2 iz Makedonije in Bosne in Hercegovine, po eden pa iz Argentine, Črne Gore, Madžarske in Srbije. Zaradi premajhnega števila točk je bilo zavrnjenih 32 mladih rojakov iz Italije, 3 s Hrvaške in eden iz Makedonije. Zaradi neizpolnjevanja pogojev pa 4 s Hrvaške ter po eden iz Makedonije, Srbije, Bosne in Hercegovine in Italije.
Število štipendistov je zadnjih nekaj let naraščalo, letos pa prvič upadlo. Še lani je bilo 194 štipendistov, rojakov iz zamejstva in sveta, leto prej 184, v študijskem letu 2012/13 jih je bilo 172. V tem študijem letu (2015/16) pa 162. Da je padec precejšen, se strinja tudi Katja Cankar.
Krepko pa se je zmanjšala tudi vsota, namenjena za te štipendije. Potem, ko je bilo v študijskem letu 2011/12 za namenjenih pol milijona evrov, leto pozneje 550.000 in še leto pozneje 600.000, se je lani znesek zmanjšal na 430.000 evrov.
Sprememb na tem področju verjetno ni pričakovati, saj je bila zakonodaja, ki ureja to področje, dopolnjena leta 2014, kljub temu pa Katja Cankar s sklada za razvoj kadrov in štipendiranje mladim svetuje, naj ne obupajo. Naj skušajo izboljšati ocene in biti še bolj aktivni v slovenskih zamejskih društvih
Več o tem pa lahko slišite v tokratni oddaji.
Zveza slovenskih društev na Hrvaškem je na volilni skupščini v Zagrebu izbrala novo vodstvo. O najpomembnejših izzivih rojakov na Hrvaškem, tudi v luči aktualnega političnega dogajanja, se pogovarjamo z novoizvoljeno predsednico dr. Barbaro Riman. Gostimo tajnika Zveze koroških partizanov Andreja Moharja, predstavnika iniciative, ki je v Pliberku pripravila protest antifašistov iz regije Alpe-Jadran proti ustaškemu in nacističnemu shodu na Libúškem polju. Na izletu v Porabje se ustavimo v monoštrski baročni cerkvi in cistercijanskem samostanu, pomembnem tudi za naselitev Slovencev v 12. stoletju. Več o porabski turistični ponudbi, vse bolj zanimivi tudi za izletnike iz Slovenije, in načrtih za ustanovitev turistične agencije v tokratnih Sotočjih. Odpravimo se tudi v Padriče nad Trstom, kjer zdaj stoji slovenski čebelnjak z 10 panji kranjske sivke.
Črn scenarij, da bi slovenska narodna skupnost v Furlaniji Julijski krajini ostala brez svojega predstavnika v deželnem svetu, se ni uresničil. Kaj prinaša nova deželna oblast, preverjamo v tokratni oddaji. Zanima nas tudi, kakšen odnos do narodnih skupnosti ima avstrijska vlada. Lahko Slovenci v Avstriji računajo na višje podpore? Ustavimo se v Pliberku, kjer je dvojezičnost opazna na vsakem koraku, do sožitja pa so prišli s sodelovanjem. Več lahko slišite tudi o povezovanju slovenskih gospodarskih združenj iz Trsta in Celovca z gospodarstvom Primorsko-goranske županije in o čezmejnem projektu E-documenta Pannonica, portalu s podatki o kulturni dediščini in pomembnih ljudeh iz Prekmurja in madžarske Železne županije.
Z znanim koroškim slovenskim režiserjem Marjanom Štikarjem se odpravimo v Šentjakob v Rožu, kjer na poseben način, z ovcami, obeležujejo 80. obletnico priključitve Avstrije Tretjemu rajhu. Pa ne le to. Odkrili so zgodovinsko bombo. Ustavimo se v Rižarni, kjer so minuli teden praznovali Dan spomina na osvoboditev izpod fašizma in nacizma, in gostimo mladi rojakinji iz Italije, arhitektko Nežo Kravos in pedagoginjo Martino Šolc. Pogovarjamo se z bodoču študentko v Kopru Stino Jurkota Rebrović s Cresa in se pridružimo rojakom v Porabju, ki so se z - Občutkom za veter - priključili Slovenskim dnevom knjige. Kako? Prisluhnite!
Pred deželnimi volitvami v Furlaniji Julijski krajini preverjamo, kakšne možnosti za vstop v deželni svet imajo kandidati iz vrst slovenske narodne skupnosti, in se v Rimu pridružimo cerkvenemu zboru iz Ukev iz Kanalske doline. Z doktorjem Danijelom Wuttijem se pogovarjamo o prenosu travm med generacijami in različnih odnosih koroških Slovencev in nemško govorečih do polpretekle zgodovine in avstrijskega nacionalsocializma. Več lahko slišite o pripovednem izročilu Slovencev v Porabju, pomembnem za ohranitev in razvoj tako domačega narečja kot slovenskega knjižnega jezika. Gostimo pa tudi zelo dejavno in kreativno rojakinjo iz Lovrana Emilijo Širola.
Pri porabskih Slovencih preverjamo, kako so zadovoljni z rezultati nedavnih parlamentarnih volitev in kaj si v prihodnje obetajo od vlade Viktorja Orbana? V Furlaniji Julijski krajini je slovenščina vse bolj prisotna tudi na osnovnih šolah z italijanskim učnim jezikom. Kaj to pomeni za tamkajšnje slovenske šole? Gostimo rojakinjo iz Pulja Majo Tatković, ki jo je radijska oddaja o manjšinah pripeljala v slovensko kulturno društvo Istra, kjer je zdaj prevzela naloge tajnice. V Pliberku prisluhnemo reviji otroških in mladinskih pevskih zborov. Z Majdo in Petrom Fister pa se spominjamo začetkov delovanja Društva slovensko avstrijskega prijateljstva ter prvih Koroških kulturnih dnevov v Ljubljani.
Romana Turina, v Trstu rojena filmska ustvarjalka in predavateljica, že vrsto let živi v Veliki Britaniji. Že od nekdaj je čutila posebne vezi s Slovenijo, pred nekaj leti pa je ugotovila, da ima slovenske korenine. Začelo se je raziskovanje zamolčane družinske zgodovine. Z rektorico Univerze na Reki doktorico Snježano Prijić Samaržija se pogovarjamo o lektoratu slovenskega jezika, ki bo prihodnje študijsko leto začel delovati na Reki, z direktorico razvojne agencije Slovenska krajina Andrejo Kovač pa o etičnem turizmu, ki ga načrtujejo v Porabju. V Pavlovi hiši v Pótrni si ogledamo razstavo »Ko nasilje povzroča molčanje, se moramo motiti«, ki spominja in opominja na posledice Velike vojne, končane pred 100 leti. S folklorno skupino Val Resia pa praznujemo 180-letnico delovanja.
Tradicionalni koncert Koroška poje, 11. marca, v celovškem Domu glasbe je Krščanska kulturna zveza posvetila 110. obletnici rojstva Franceta Cigana. Duhovnik, glasbenik, zborovodja, pedagog in zbiralec koroški ljudskih pesmi je bil pomembna osebnost glasbenega ustvarjanja koroških Slovencev. Na letošnjem koncertu so se mu poklonili s skladbami, ki jih je napisal, zapisal ali priredil. Med drugim so nastopili mešani pevski zbor Gallus iz Celovca, ki ga je France Cigan ustanovil, in zbor nižje stopnje Slovenske gimnazije v Celovcu, za katerega je postavil temelje. Miha Vavti, vodja skupine New Times Jazz Combo, pa je posebej za koncert priredil njegovo pesem Naša mlada leta – pesem mladine. Kako? Prisluhnite koncertu!
Novoizvoljena senatorka Tatjana Rojc si je zastavila zahtevno nalogo, zagotoviti slovenskega predstavnika v rimskem parlamentu. Brez dogovora znotraj slovenske narodne skupnosti to ne bo mogoče. V oddaji več tudi o znamenitem tržaškem fotoreporterju Mariu Magajni, ki je ovekovečil pol stoletja življenja Slovencev v Furlaniji Julijski krajini. Delček njegove obsežne zapuščine je zdaj na ogled v Ljubljani. Rojakinji, Eva Lazar iz Porabja in Vera Hrga iz Splita, sta svoje življenje posvetili delu v slovenski skupnosti, tudi s poučevanjem slovenščine. Dijaki Slovenske gimnazije v Celovcu pa so na Kontaktno lečo - tradicionalni dvojezični mladinski kulturni festival - vnovič povabili skupino Bališ. Kako je uspel festival in kaj načrtujejo Bališ? Prisluhnite oddaji!
Pred obiskom avstrijske zunanje ministrice Karin Kneissl je zunanji minister Karel Erjavec sprejel predstavnike Slovencev v Avstriji. Kaj so najbolj pereče teme, nas zanima v tokratni oddaji? O razlogih za neuspeh liste Moja Južna Koroška se pogovarjamo z vodjo liste Gabrielom Hribarjem. Bo ostal predsednik Enotne liste, stranke, ki na lokalnem nivoju zastopa tudi koroške Slovence? Gostimo goriško Slovenko Franko Padovan, županjo Števerjana, ene redkih občin v Furlaniji Julijski krajini, ki se ni povezala v medobčinsko unijo. Pridružimo se zagovornici Slovencev v madžarskem parlamentu Eriki Köleš Kiss, ki se je v okviru volilne kampanje srečala tudi s slovenskimi porabskimi upokojenci. Na Reki so se prvič srečali učitelji slovenskega jezika na Hrvaškem. Se zanimanje za pouk slovenščine pri naših južnih sosedih še povečuje? Kakšen pa je odziv na evropsko državljansko pobudo – Milijon podpisov za raznolikost v Evropi? Prisluhnite!
Izvolitev tržaške Slovenke Tatjane Rojc v senat je edina svetla točka volitev v Italiji, so prepričani številni rojaki v Furlaniji Julijski krajini. Da delo v opoziciji ne bo lahko, se zaveda tudi bodoča senatorka. Kakšni pa so obeti za bližajoče se deželne volitve? Spomnimo se Franceta Cigana, duhovnika, zborovodje in ene osrednjih osebnosti glasbenega življenja koroških Slovencev, ki so se mu poklonili na letošnjem koncertu Koroška poje. Zaznamujemo 40-letnico delovanja slovenske glasbene šole dežele Koroške. Sodelovanje in krepitev vezi med slovenskimi društvi na Hrvaškem je vse pomembnejše. Priložnost za to je bilo tudi gostovanje priljubljenega zbora Encijan iz Pulja pri rojakih na Reki. Knjižna zbirka Med Muro in Rabo pa krepi vezi med Slovenci iz Prekmurja in Porabja. Kako? Prisluhnite oddaji!
Rezultate volitev na avstrijskem Koroškem analiziramo z novinarjem tednika Novice Jankom Kulmeschem. Z vodjo šolskega urada dežele Furlanije Julijske krajine Igorjem Giacominijem, zadolženim tudi za slovenski šolski urad, se pogovarjamo o pristojnostih urada, vpisu v slovenske šole in večjezičnem šolstvu v Kanalski dolini. Z zgodovinarjem doktorjem Aleksejem Kalcem pa se ozremo v zanimivo preteklost Trsta, ki sega v 14.stoletje. Na Reki si ogledamo predstavo Velikani z gore italijanskega dramatika Luigija Pirandellam, projekt petih manjšinskih gledališč. Ustavimo pa se tudi na Gornjem Seniku, kjer je po zimskem premoru za obiskovalce vnovič odprla vrata slovenska vzorčna kmetija. Začetek je bil spodbuden. Zakaj? Prisluhnite!
Pred volitvami 4. marca gostimo Tatjano Rojc, kandidatko Demokratske stranke za italijanski senat, in Ano Blatnik, ki se na listi Socialdemokratske stranke poteguje za mesto v koroškem deželnem zboru. Kakšne so njune možnosti za uspeh? Zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss ima vnovičen mandat na aprilskih volitvah tako rekoč zagotovljen. Kako pa ocenjuje doseženo v svojem prvem mandatu? Pogovarjamo se z Dajano Lukač, mlado odvetnico z Reke, ki pomaga brezdomcem, ter se ustavimo v Celovcu na gledališkem in lutkovnem festivalu Tribuna.
O »Domovinskem večeru« in volilnih priporočilih, ki jih pripravlja skupina kulturnih ustvarjalcev z avstrijske Koroške. O osrednji proslavi Slovencev v Italiji ob kulturnem prazniku ter očiščenju in pomlajenju skupnosti. Poklonimo se beneškemu stebru Viljemu Černu, ki je svoje življenje posvetil razvoju slovenske skupnosti v Benečiji. Več tudi o rojakih z Reke, ki z gostovanji krepijo vezi s Slovenijo, in odganjanju zime v Porabju skupaj Fašenkom in Lenko. Prisluhnite!
Kako prešerno je bilo ob Prešernovem dnevu v Zagrebu in Monoštru, kaj so pripravili v Gradcu? Gostimo tenorista, skladatelja in glasbenega pedagoga Gabriela Lipuša, vsestranskega ustvarjalca, ki je pred 20 leti ustanovil svoje glasbeno gledališče. Kako doživlja skupni kulturni prostor in odnos politike do njega? V Trstu pa se ustavimo v slovenskem knjižnem središču, ki deluje že dve leti in pol. Kako njegovo vlogo ocenjujejo pri Založništvu tržaškega tiska in Založbi Mladika, nas zanima v tokratni oddaji. Prisluhnite!
Kakšen je položaj mladih v slovenskem zamejstvu, kako razmišljajo, kakšne so njihove vrednote? Odgovore ponuja monografija o splošnem položaju mladih v slovenskem zamejstvu. Pred volitvami v koroški deželni zbor gostimo Štefana Merkača, kandidata Zelenih, ki kljub četrtemu mestu na listi verjame v uspeh. Po več kot desetletnem trudu so slovenske agrarne skupnosti na Tržaškem dosegle, da je italijanski parlament z zakonom zaščitil skupno vaško lastnino oziroma jusarsko zemljo. Predstavljamo pa tudi Mura Raba Tour, še en čezmejni turistični projekt, ki bo približal Porabje in spodbudil njegov razvoj.
V minulih dneh je bilo v Varaždinu veliko Slovencev. Kako pa je s tam živečo slovensko manjšino? Ali čuti napetosti med državama, sprašujemo Barbaro Antolić Vupora, predstavnico slovenske narodne manjšine v Varaždinski županiji. Kako pa je v Istri in Kvarnerju? Predstavljamo slikarko Julijano Kocanović Grubić. rojakinjo iz Pulja, dolgoletno profesorico na srednji šoli za oblikovanje, ki je svoja dela razstavila pri rojakih na Reki. Ustavimo se v Trstu pri profesorju doktorju Jožetu Pirjevcu. Njegova knjiga Tito in tovariši je postala uspešnica. Na Radišah pri Celovcu se pogovarjamo z Nužejem Tolmaierjem, ki je v knjigi Tiha zemlja zbral tamkajšnje pesemsko izročilo, in preverjamo, kakšne cilje so si za letos zadali pri Zvezi Slovencev na Madžarskem.
Vprašanje slovenskega predstavnika v rimskem parlamentu je bilo v ospredju tudi na tretjem delovnem omizju Slovenije in Furlanije Julijske krajine, zadnjem v tem mandatu, lahko slišite v tokrtani oddaji. Gostimo koroško Slovenka Lenčko Kupper, dobitnico letošnje Tischlerjeve nagrade. S svojimi pesmicami je polepšala otroštvo številnim generacijam in to ne le na avstrijskem Koroškem, temveč tudi v Sloveniji in med rojaki po svetu. S Klaro Fodor, predsednico slovenskih porabskih upokojencev, se pogovarjamo tudi o mladih, ki jih je težko privabiti. Na Reki pa preverjamo, kakšno je zanimanje za »Piranski zaliv«, gledališki abonma, ki je povezal Slovensko mladinsko gledališče iz Ljubljane in HNK Ivana Zajca z Reke. Njegovo geslo je: »Kjer se politika ne more zediniti, posreduje umetnost.« Kako uspešna je umetnost? Prisluhnite oddaji Sotočja
Na avstrijskem Koroškem se začenja kampanja pred deželnimi volitvami, ki bodo v začetku marca. Enotna lista, stranka, ki na lokalnem nivoju zastopa tudi koroške Slovence, na volitvah ne bo sodelovala. Kaj to pomeni, nas zanima v tokratni oddaji. Stranka Slovenska skupnost pa ne bo predlagala svojih kandidatov za volitve v italijanski parlament. Možnosti za izvolitev predstavnika Slovencev so namreč zelo skromne, je prepričan tajnik stranke Igor Gabrovec, zelo kritičen do novega volilnega zakona. Z doktorico Marto Verginella se pogovarjamo o Slovenki, prvem ženskem časopisu, ki je leta 1897 začel izhajati v Trstu. Z bibliobusom koprske knjižnice se odpravimo k rojakom v hrvaški Istri in se pridružimo pohodnikom na Poti po dolinah in bregovih, ki povezuje Goričko in Porabje.
Kako vse bolj napete odnose med Slovenijo in Hrvaško občutijo rojaki na Hrvaškem, se pogovarjamo z Darkom Šoncem, predsednikom Zveze slovenskih društev na Hrvaškem. Pred rojaki v sosednjih državah je letos precej izzivov, tudi volilnih. Slovenci na Madžarskem se tako že pripravljajo na volitve svojega zagovornika v madžarskem parlamentu. Kaj pa si v letu, ko bodo na avstrijskem Koroškem imeli deželne volitve, obeta vodja Slovenske prosvetne zveze iz Celovca Mitja Rovšek, koroški Slovenec mlajše generacije? Ustavimo pa se tudi v Čedadu na tradicionalnem dnevu emigranta.
Prvo druženje z rojaki iz sosednjih držav v novem letu prinaša radoživ koncert skupine Blek Panters iz Doberdoba. Pop-rock skupina, ki poje v domačem narečju, je marca 2017 izdala svoj tretji album z naslovom Kenebek in ga predstavila kar na treh koncertih v Gorici. Uspešno leto so sklenili še s koncertom v tržaškem Kulturnem domu. Stare uspešnice skupine, dobro znane med rojaki na Goriškem, so se na koncertu prepletale z novimi skladbami. Zgodbo pa je krojil junak in nosilni lik novega albuma - Kenebek. Blek Panters, ki svoje nastope popestrijo z razposajenimi skeči, so navdušili občinstvo v Gorici. Prisluhnite posnetku koncerta!
Neveljaven email naslov