Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Irena Pavlič, dobitnica prvega priznanja "za Slovence na Madžarskem", ustanoviteljica društva Slovencev v Budimpešti
Porabska Slovenka Irena Pavlič, upokojena učiteljica slovenščine in funkcionarka, se lahko pohvali z najvišjimi državnimi odlikovanji Slovenije in Madžarske. Prvo priznanje “Za Slovence na Madžarskem”, ki ji ga je podelila Državna slovenska samouprava, pa je bilo veliko presenečenje, pravi.
V otroštvu je govorila samo porabsko narečje, madžarsko se je naučila šele v osnovni šoli. Po končani gimnaziji v Budimpešti se je vpisala na visoko pedagoško šolo, kjer je študirala slovenščino in geografijo. Kot učiteljica je poučevala 17 let na števanovski osnovni šoli, 5 let pa tudi na monoštrski gimnaziji.
“Včasih je bilo laže poučevati slovenščino, saj je večina govorila porabsko narečje in nič me ni motilo, če so učenci pri pouku knjižnega jezika uporabili kakšno narečno besedo.”
Leta 1972 je Irena Pavlič odšla v Budimpešto k Zvezi južnih Slovanov, kjer je bila zadolžena za vprašanja slovenske skupnosti. Po razpadu zveze in ustanovitvi Zveze Slovencev na Madžarskem je postala sekretarka, njeno delo pa je bilo podobno delu zagovornice Slovencev v madžarskem parlamentu, saj je redno vsak teden sodelovala na sejah odborov v madžarskem parlamentu, kjer so razpravljali o vprašanjih narodnih skupnosti.
Leta 1990 je v Budimpešti ustanovila slovensko društvo in v njem je aktivna še danes. Pogosto je obžalovala, da je zapustila Porabje, saj je življenje tam lažje, toda, glede na najvišja državna odlikovanja tako iz Slovenije kot z Madžarske, je bila očitno uspešna tudi v Budimpešti. Kritična pa je do današnjih razmer v Porabju.
“Če bi mi imeli takšne pogoje, kot jih imajo danes v Porabju, bi vsi ostali Slovenci. Znali bi jezik. V teh modernih časih pa je pomembna angleščina in nemščina.”
In kakšna bo prihodnost Porabja? Bo ostalo Slovensko?
“To so me pred leti že spraševali in takrat nisem vedela, kako naj odgovorim. Zdaj mislim, da vem. Porabski Slovenci ostanemo, če se vsi mladi, stari in najstarejši spet naučimo porabsko narečje, ali pa nas pridružijo Sloveniji.”
Daljši pogovor Silve Eöry z Ireno Pavlič lahko slišite v tokratnih Sotočjih.
Italijanski predsednik Sergio Matarella je tri rojake odlikoval z visokimi državnimi priznanji za izredne zasluge na področjih znanosti, književnosti, umetnosti, družbenih in človekoljubnih dejavnostih. Skladatelj, zborovodja, dirigent in glasbeni pedagog Hilarij Lavrenčič in profesor telesne vzgoje ter družbeno politično angažirani Aldo Rupel sta dobitnika odlikovanja »vitez Republike Italije«. Operni pevec Alessandro Svab, ki je postal “vitez” pred petimi leti, je zdaj dobil še državno odlikovanje “komednik” za svoje delo pri ustanovitvi in vodenju Mednarodne operne akademije iz Križa.
V osrčju Benečije, ki je dom tudi avtohtoni slovenski narodni skupnosti, je raba slovenskega jezika za nekatere še vedno moteča. Župnik v špetrski cerkvi in tamkajšnja učiteljica verouka sta učenki dvojezične šole, v kateri pouk poteka tudi v slovenskem jeziku, prepovedala slovensko molitev.
Domači župnik Michele Zanon in katehetinja sta odločila, da bodo lahko prejemniki prvega obhajila iz drugih držav molitev prebrali v maternem jeziku, tako v hrvaščini, romunščini ali španščini. Prošnjo deklice za slovensko molitev pa je učiteljica verouka zavrnila z utemeljitvijo, da slovenščine v Špetru nihče ne razume in da slovensko govorijo v Kobaridu na drugi strani meje.
Za dogodek je javnost izvedela po objavi pisma bralke v krajevnem časopisu in še vedno glasno odmeva po celotni Benečiji, pa tudi Furlaniji Julijski krajini. Beneški Čedermac monsignor Marino Qualizza je Mirjam Muženič pojasnil, da gre za nekaj nepojmljivega.
“Govoril sem z našim generalnim vikarjem, ki je poklical župnika in mu povedal, da je naredil veliko napako, česar pa župnik ni priznal. Če imamo dvojezično šolo, mora biti dvojezično tudi v cerkvi. Na razumemo zakaj ima takšno nazadnjaško stališče. To je nerazumljivo.”
Dvojezična šola Pavle Petričič v Špetru je z največjim številom vpisanih otrok največja v prostoru in med najbolj kakovostnimi. Pouk v njej poteka v italijanskem in slovenskem jeziku, torej je slovenščina domači jezik, ki bi ga morala razumeti tudi katehetinja. Predstavnik šole prof. Davide Klodič pravi, da se na dogodek neposredno niso odzvali, polemika pa se je razvila med starši.
“Smo pa izkoristili priložnost in vnovič opozorili na problem slovenskega jezika v javnosti. To je tudi dolžnost šole, da opozori, ko se zgodi kaj takšnega. Res v zadnjih časih ni bilo veliko tovrstnih primerov, toda če se kaj takšnega dogaja se je treba odzvati. Očitno je šola res tako močna, da se je nekateri bojijo.”
Na Inštitutu za narodnostna vprašanja v Ljubljani so pripravili pogovor s politologom doktorjem Karlom Hrenom, direktorjem Celovške Mohorjeve, o tem, kako so volili koroški Slovenci. 2018 je namreč volilno leto tudi v Avstriji in na Južnem Koroškem, kjer je prepričljivo zmagala Socialdemokratska stranka pod vodstvom glavarja Petra Kaiserja, prijatelja koroških Slovencev. Do absolutne večine jim je zmanjkal le en sedež v deželnem zboru. Vladajočo koalicijo so tako sestavili z Ljudsko stranko.
V nasprotju z deželnimi volitvami v Furlaniji Julijski krajini, kjer je 40 odstotkov Slovencev volilo desno usmerjene stranke, se zdi, da so koroški Slovenci tokrat precej enotno podprli levo-usmerjene Socialdemokrate. Kaj pa si obetajo od aktualne vlade?
“Po prejšnjih volitvah so bila pričakovanja zelo velika in vlada pod vodstvo Petra Kaiserja jih je uresničila, žal, samo majhen del. Spremenila pa se je klima na Koroškem, gre za splošno odprtost, ki se je še okrepila in pričakujem, da bo tako tudi v prihodnje. Priložnosti za konkretna izboljšanja pa je še veliko.”
Na zvezni ravni pa ostajajo odprta “zimzelena” vprašanja, povezana s financiranjem dejavnosti narodnih skupnosti, manjšinski mediji in cela vrsta drugih zadev. Tu je na potezi tudi sama narodna skupnost, je prepričan Karl Hren:
“Ugotavljam, da je premalo prodornosti, premalo je angažmaja za te zadeve. Tu se je treba teh zadev lotiti odločneje. Ljudska stranka je glede teh vprašanj dokaj odprta in ocenjujem, da bi lahko skupaj z gradiščanskimi Hrvati, ki imajo precej dober dostop do vodilnih v tej stranki, doseči to in ono. Pri Svobodnjakih bo to trd oreh, ampak bodimo optimisti.”
Volitve je pripravila tudi ena od krovnih organizacij Narodni svet koroških Slovencev (NSKS). 6.600 volilnih upravičencev je do 11. junija glasovalo za kandidate za 48-članski zbor narodnih predstavnikov, najvišji organ NSKS, med 73 kandidati je tudi Karl Hren. Predsednik bo še naprej ostal Valentin Inzko, saj na volitvah ni imel protikandidata, zato ga bo novoizvoljeni Zbor narodnih predstavnikov zgolj potrdil.
Učenje slovenščine na predšolski ravni se je na Hrvaškem začelo marca lani v vrtcu Bulevard na Reki. Igralne urice so dvakrat tedensko obiskovali tudi otroci iz drugih reških vrtcev, česa vse so se naučili, pa so tudi letos pokazali 9.6.2018 na prisrčni prireditvi ob izteku šolskega leta.
Zelo prizadevna vodja, vzgojiteljica Laureta Španjol je znova pripravila ročno izdelano lično knjižico, v njej strnila obravnavano gradivo in ga kot poletno popotnico in pesmarico ponudila otrokom in (starim) staršem.
V pogovoru z Marjano Mirković je med drugim izrazila upanje, da bo program, ki bi pomenil korak naprej k celodnevnemu vrtcu v slovenščini pripravljen in da se bodo Igralne urice v takšni ali drugačni obliki, morda tudi v društvu Bazovica, nadaljevale tudi jeseni.
865 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Irena Pavlič, dobitnica prvega priznanja "za Slovence na Madžarskem", ustanoviteljica društva Slovencev v Budimpešti
Porabska Slovenka Irena Pavlič, upokojena učiteljica slovenščine in funkcionarka, se lahko pohvali z najvišjimi državnimi odlikovanji Slovenije in Madžarske. Prvo priznanje “Za Slovence na Madžarskem”, ki ji ga je podelila Državna slovenska samouprava, pa je bilo veliko presenečenje, pravi.
V otroštvu je govorila samo porabsko narečje, madžarsko se je naučila šele v osnovni šoli. Po končani gimnaziji v Budimpešti se je vpisala na visoko pedagoško šolo, kjer je študirala slovenščino in geografijo. Kot učiteljica je poučevala 17 let na števanovski osnovni šoli, 5 let pa tudi na monoštrski gimnaziji.
“Včasih je bilo laže poučevati slovenščino, saj je večina govorila porabsko narečje in nič me ni motilo, če so učenci pri pouku knjižnega jezika uporabili kakšno narečno besedo.”
Leta 1972 je Irena Pavlič odšla v Budimpešto k Zvezi južnih Slovanov, kjer je bila zadolžena za vprašanja slovenske skupnosti. Po razpadu zveze in ustanovitvi Zveze Slovencev na Madžarskem je postala sekretarka, njeno delo pa je bilo podobno delu zagovornice Slovencev v madžarskem parlamentu, saj je redno vsak teden sodelovala na sejah odborov v madžarskem parlamentu, kjer so razpravljali o vprašanjih narodnih skupnosti.
Leta 1990 je v Budimpešti ustanovila slovensko društvo in v njem je aktivna še danes. Pogosto je obžalovala, da je zapustila Porabje, saj je življenje tam lažje, toda, glede na najvišja državna odlikovanja tako iz Slovenije kot z Madžarske, je bila očitno uspešna tudi v Budimpešti. Kritična pa je do današnjih razmer v Porabju.
“Če bi mi imeli takšne pogoje, kot jih imajo danes v Porabju, bi vsi ostali Slovenci. Znali bi jezik. V teh modernih časih pa je pomembna angleščina in nemščina.”
In kakšna bo prihodnost Porabja? Bo ostalo Slovensko?
“To so me pred leti že spraševali in takrat nisem vedela, kako naj odgovorim. Zdaj mislim, da vem. Porabski Slovenci ostanemo, če se vsi mladi, stari in najstarejši spet naučimo porabsko narečje, ali pa nas pridružijo Sloveniji.”
Daljši pogovor Silve Eöry z Ireno Pavlič lahko slišite v tokratnih Sotočjih.
Italijanski predsednik Sergio Matarella je tri rojake odlikoval z visokimi državnimi priznanji za izredne zasluge na področjih znanosti, književnosti, umetnosti, družbenih in človekoljubnih dejavnostih. Skladatelj, zborovodja, dirigent in glasbeni pedagog Hilarij Lavrenčič in profesor telesne vzgoje ter družbeno politično angažirani Aldo Rupel sta dobitnika odlikovanja »vitez Republike Italije«. Operni pevec Alessandro Svab, ki je postal “vitez” pred petimi leti, je zdaj dobil še državno odlikovanje “komednik” za svoje delo pri ustanovitvi in vodenju Mednarodne operne akademije iz Križa.
V osrčju Benečije, ki je dom tudi avtohtoni slovenski narodni skupnosti, je raba slovenskega jezika za nekatere še vedno moteča. Župnik v špetrski cerkvi in tamkajšnja učiteljica verouka sta učenki dvojezične šole, v kateri pouk poteka tudi v slovenskem jeziku, prepovedala slovensko molitev.
Domači župnik Michele Zanon in katehetinja sta odločila, da bodo lahko prejemniki prvega obhajila iz drugih držav molitev prebrali v maternem jeziku, tako v hrvaščini, romunščini ali španščini. Prošnjo deklice za slovensko molitev pa je učiteljica verouka zavrnila z utemeljitvijo, da slovenščine v Špetru nihče ne razume in da slovensko govorijo v Kobaridu na drugi strani meje.
Za dogodek je javnost izvedela po objavi pisma bralke v krajevnem časopisu in še vedno glasno odmeva po celotni Benečiji, pa tudi Furlaniji Julijski krajini. Beneški Čedermac monsignor Marino Qualizza je Mirjam Muženič pojasnil, da gre za nekaj nepojmljivega.
“Govoril sem z našim generalnim vikarjem, ki je poklical župnika in mu povedal, da je naredil veliko napako, česar pa župnik ni priznal. Če imamo dvojezično šolo, mora biti dvojezično tudi v cerkvi. Na razumemo zakaj ima takšno nazadnjaško stališče. To je nerazumljivo.”
Dvojezična šola Pavle Petričič v Špetru je z največjim številom vpisanih otrok največja v prostoru in med najbolj kakovostnimi. Pouk v njej poteka v italijanskem in slovenskem jeziku, torej je slovenščina domači jezik, ki bi ga morala razumeti tudi katehetinja. Predstavnik šole prof. Davide Klodič pravi, da se na dogodek neposredno niso odzvali, polemika pa se je razvila med starši.
“Smo pa izkoristili priložnost in vnovič opozorili na problem slovenskega jezika v javnosti. To je tudi dolžnost šole, da opozori, ko se zgodi kaj takšnega. Res v zadnjih časih ni bilo veliko tovrstnih primerov, toda če se kaj takšnega dogaja se je treba odzvati. Očitno je šola res tako močna, da se je nekateri bojijo.”
Na Inštitutu za narodnostna vprašanja v Ljubljani so pripravili pogovor s politologom doktorjem Karlom Hrenom, direktorjem Celovške Mohorjeve, o tem, kako so volili koroški Slovenci. 2018 je namreč volilno leto tudi v Avstriji in na Južnem Koroškem, kjer je prepričljivo zmagala Socialdemokratska stranka pod vodstvom glavarja Petra Kaiserja, prijatelja koroških Slovencev. Do absolutne večine jim je zmanjkal le en sedež v deželnem zboru. Vladajočo koalicijo so tako sestavili z Ljudsko stranko.
V nasprotju z deželnimi volitvami v Furlaniji Julijski krajini, kjer je 40 odstotkov Slovencev volilo desno usmerjene stranke, se zdi, da so koroški Slovenci tokrat precej enotno podprli levo-usmerjene Socialdemokrate. Kaj pa si obetajo od aktualne vlade?
“Po prejšnjih volitvah so bila pričakovanja zelo velika in vlada pod vodstvo Petra Kaiserja jih je uresničila, žal, samo majhen del. Spremenila pa se je klima na Koroškem, gre za splošno odprtost, ki se je še okrepila in pričakujem, da bo tako tudi v prihodnje. Priložnosti za konkretna izboljšanja pa je še veliko.”
Na zvezni ravni pa ostajajo odprta “zimzelena” vprašanja, povezana s financiranjem dejavnosti narodnih skupnosti, manjšinski mediji in cela vrsta drugih zadev. Tu je na potezi tudi sama narodna skupnost, je prepričan Karl Hren:
“Ugotavljam, da je premalo prodornosti, premalo je angažmaja za te zadeve. Tu se je treba teh zadev lotiti odločneje. Ljudska stranka je glede teh vprašanj dokaj odprta in ocenjujem, da bi lahko skupaj z gradiščanskimi Hrvati, ki imajo precej dober dostop do vodilnih v tej stranki, doseči to in ono. Pri Svobodnjakih bo to trd oreh, ampak bodimo optimisti.”
Volitve je pripravila tudi ena od krovnih organizacij Narodni svet koroških Slovencev (NSKS). 6.600 volilnih upravičencev je do 11. junija glasovalo za kandidate za 48-članski zbor narodnih predstavnikov, najvišji organ NSKS, med 73 kandidati je tudi Karl Hren. Predsednik bo še naprej ostal Valentin Inzko, saj na volitvah ni imel protikandidata, zato ga bo novoizvoljeni Zbor narodnih predstavnikov zgolj potrdil.
Učenje slovenščine na predšolski ravni se je na Hrvaškem začelo marca lani v vrtcu Bulevard na Reki. Igralne urice so dvakrat tedensko obiskovali tudi otroci iz drugih reških vrtcev, česa vse so se naučili, pa so tudi letos pokazali 9.6.2018 na prisrčni prireditvi ob izteku šolskega leta.
Zelo prizadevna vodja, vzgojiteljica Laureta Španjol je znova pripravila ročno izdelano lično knjižico, v njej strnila obravnavano gradivo in ga kot poletno popotnico in pesmarico ponudila otrokom in (starim) staršem.
V pogovoru z Marjano Mirković je med drugim izrazila upanje, da bo program, ki bi pomenil korak naprej k celodnevnemu vrtcu v slovenščini pripravljen in da se bodo Igralne urice v takšni ali drugačni obliki, morda tudi v društvu Bazovica, nadaljevale tudi jeseni.
Kako so se na zaprtje vrtcev in šol pripravili na avstrijskem Koroškem, pojasnjuje vodja oddelka za manjšinsko šolstvo Sabina Sandrieser. O ukrepih za pomoč kmetovalcem v Furlaniji-Julijski krajini se pogovarjamo s tajnikom Kmečke zveze Erikom Mastnom. Gostimo Alojza Hanžka, dolgoletnega vodjo gornjeseniške folklorne skupine, ki je za svoje delo dobil priznanje Železne županije. Na Reki pa si ogledamo razstavo slovenskega planinskega muzeja Korajža je ženskega spola, dopolnjeno še z dosežki hrvaških alpinistk.
Tudi za Furlanijo – Julijsko krajino veljajo strožji ukrepi za omejitev širjenja novega koronavirusa. Kako se z epidemijo sooča tamkajšnje gospodarstvo in kakšne olajšave pripravljajo? O tem v pogovoru z direktorjem Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Andrejem Šikom. Slovensko veleposlaništvo v Zagrebu je ob 8. marcu pripravilo pogovor o položaju žensk v družbi. Kako je z emancipacijo žensk na Hrvaškem, nas zanima v tokratni oddaji. Ustavimo se v Celovcu, kjer se je začelo uradno obeleževanje 100. obletnice koroškega plebiscita in je včeraj vnovič pela Koroška. Tradicionalno revijo Krščanske kulturne zveze so tokrat posvetili tudi ženskam. Dvojezična osnovna šola v Števanovcih je, da bi privabila nove učence, pripravila dan odprtih vrat. Kakšne prednosti prinaša šolanje na tej porabski šoli, pojasnjuje ravnateljica Agica Holec.
Požig Narodnega doma v Trstu je bil začetek fašizma v Evropi. Pojave, ki so pripeljali do njega, pa lahko opažamo tudi danes. To je eno od sporočil dokumentarnega filma TV Slovenija Požig, o katerem se pogovarjamo z avtorico Majdo Širca. Slovenski dom v Zagrebu je za 90 let skrbi za ohranitev in razvoj slovenstva na Hrvaškem prejel državno odlikovanje red za zasluge. O domu nekoč in danes tudi s pogledom v prihodnost razmišlja dolgoletni predsednik Darko Šonc. Z dolgoletnim predsednikom Slovenske športne zveze iz Celovca Marjan Velikom se pogovarjamo o pripravah na evropsko nogometno prvenstvo narodnih skupnosti, ki bo na avstrijskem Koroškem potekalo poleti. Ob zaključku projekta Transborders se v Potrni pridružimo Slovencem na avstrijskem Štajerskem, v Sakalovcih v Porabju pa zaplešemo s fašenki. Pridružite se nam!
Na Reki – evropski prestolnici kulture - je bil letošnji pustni karneval še posebej živahen in obiskovalci, prišli so tudi iz Slovenije, so bili navdušeni. Za mlade naj bi veljalo, da jih politično delovanje ne zanima. Pa to drži? Predsednik kluba slovenskih študentov v Celovcu Simon Rustia je prepričan, da je pri koroških Slovencih politika vedno prisotna. Kakšno pa je zanimanje mladih Slovencev v Italiji za šolanje v Sloveniji? Tudi o tem več v tokratni oddaji. Gostimo tržaškega slovenskega glasbenika, dirigenta in zborovodjo Janka Bana, ki je napisal pomembna poglavja v zgodovini vodilnih tržaških zborov. V Porabju pa se na srečanju z volivci pridružimo zagovornici Slovencev v madžarskem parlamentu Eriki Köles Kiss.
Kako je s politično participacijo Slovencev v Furlaniji – Julijski krajini? Odgovor sta iskali raziskovalki doktorici Sara Brezigar in Zaira Vidau. Njune ugotovitve so pomembne tudi v luči zastopstva Slovencev v rimskem parlamentu, ki je vse bolj ogroženo. Na avstrijskem Koroškem je že vrsto let poteka razprava o skupnem zastopstvu koroških Slovencev. O tem se pogovarjamo s politologom doktorjem Karlom Hrenom, ki ima svoj predlog. 100. obletnica koroškega plebiscita je povezala vse tri klube slovenskih študentov v Avstriji. Prepričani, da ni razlogov za praznovanje, vsak mesec desetega pripravljajo različne akcije, pojasnjuje predsednik graškega kluba Aljaž Pestotnik. Ustavimo se v Zagrebu, kjer so se slovenski kulturi in velikanu naše poezije poklonili s tremi dogodki, in v Monoštru na vaji domačega komornega zbora.
Kulturni praznik je za rojake v sosednjih državah eden najpomembnejših, letošnja praznovanja pa so bila tudi v znamenju pomembnih obletnic. Slovenci v Italiji so tako zaznamovali 75-letnico delovanja njihovega Radia Trst A in 25-letnico slovenskega televizijskega programa, porabski Slovenci pa 20-letnico delovanja Radia Monošter. Pridružimo se rojakom v Istri, ki so osrednjo slovesnost pripravili v Pulju. Kakšna pa bo usoda gledališkega abonmaja Pogled dlje in gostovanj profesionalnih gledališč iz Slovenije na avstrijskem Koroškem? Denarja namreč ni dovolj. Ministrstvo za kulturo odgovornost za sofinanciranje prelaga na Urad za Slovence v zamejstvu. Tam pa so prepričani, da bi moralo tudi pristojno kulturno ministrstvo prispevati sredstva, saj gre za promocijo slovenskih gledališč v tujini. Do kam sega slovenski kulturni prostor in pogled pristojnih v Sloveniji, lahko slišite v Sotočjih!
Gostimo koroškega Slovenca Jožka Hudla, ki se že od otroških let posveča kulturnemu delovanju. Bil je med ustanovitelji slovenske glasbene šole na Koroškem, vrsto let je vodil društvo Edinost v Pliberku, zdaj pa med drugim pomaga beguncem. Za svoj trud in povezovanje s Slovenijo je dobil visoko priznanje Javnega sklada za kulturne dejavnosti – srebrno plaketo. Že desetletja so tesno povezani Slovenci iz Benečije in Posočja. Po rodu smo enaki, pravi Zdravko Likar, eden od avtorjev knjige, v kateri je dokumentiran boj beneških Slovencev za obstoj in pomoč rojakov iz Posočja. Štiri leta je trajala priprava madžarsko slovenskega spletnega slovarja, ki bo v veliko pomoč tudi mladim porabskim rojakom pri učenju slovenskega jezika. Ustavimo se tudi na Reki – evropski prestolnici kulture – , ki bo leto dni Luka različnosti. Med številni prireditvami, ki so zaznamovale uradni začetek, je bil tudi odlično obiskan festival starih rockovskih zvezd – Old stars festival. Več v tokratni oddaji.
Potem ko sedem let med domačini ni bilo para, ki bi se odločil za poroko na tradicionalen način, so ga zdaj vendarle našli. Etnološka prireditev, ki jo pripravljajo v Repnu na tržaškem Krasu, letos končno bo. Kakšni pa so obeti, da bodo Slovenci tudi v prihodnje imeli svojega predstavnika v italijanskem parlamentu? O tem v pogovoru s senatorko Tatjano Rojc. Sedem zgodb je naslov gradiva za lažje učenje slovenščine v dvojezičnih ljudskih šolah na avstrijskem Koroškem. Pripravilo ga je sedem učiteljic, nekdanjih študentk Pedagoške visoke šole v Celovcu, uporablja pa ga že več kot polovica učencev. Kako do Slovencev v Medžimurski županiji, je vprašanje, na katerega med drugimi išče odgovor Barbara Antolič Vupora, predstavnica Slovencev v sosednji Varaždinski županiji. Do porabskih Slovencev pa je vnovič prišel Mali princ. Tokrat z razstavo knjig, v katerih nastopa, in likovnih del učencev iz Rogaške Slatine. Prislunite!
Učenci dvojezične osnovne šole z Gornjega Senika v Porabju so s svojo radijsko oddajo dokazali, da lahko uspešno soustvarjajo zamejske vsebine. Mlade na avstrijskem Koroškem k dejavni vlogi spodbuja projekt pisanja v slovenskem jeziku - Pisana promlad, ki letos poteka že desetič.Gostimo novo tajnico reške Bazovice Sandro Grudenić, nekdanjo učiteljico slovenskega jezika, ki ji idej ne manjka. Pomembni izzivi so tudi pred podjetji Slovencev v Furlaniji Julijski krajini. Kaj je značilno za ta podjetja, je zanimalo Slovenski raziskovalni inštitut iz Trsta. Kaj so ugotovili? Prisluhnite
Kaj si lahko Slovenci v Avstriji obetajo od nove turkizno zelene vlade? O tem s poslanko Zelenih Olgo Voglauer. Z vodjo Unikuma - kulturnega centra celovške univerze - Emilom Krištofom se pogovarjamo o zaznamovanju 100. obletnice koroškega plebiscita. Letos bo minilo tudi 100 let od požiga Narodnega doma v Trstu. O tem pomembnem simbolu Slovencev v Furlaniji Julijski krajini in njegovi prihodnji usodi razmišlja upokojeni novinar, urednik in publicist Ivo Jevnikar. Z zagovornico Slovencev v madžarskem parlamentu Eriko Kölleš Kiss pogledamo, kakšne izzive prinaša letošnje leto. Z rojakinjo mlajše generacije z Reke Mihelo Pauman Budanović pa spregovorimo tudi o vključevanju mladih.
»Ko si zadnjič vzameš čas« je naslov pesmi Tonča Feiniga novega albuma, ki ga je ta koroški slovenski glasbenik izdal sredi decembra. Album z naslovom Shine bomo predstavljamo v tokratni oddaji. Vzamemo pa si tudi čas za oceno iztekajočega se leta. Kako zadovoljni so Slovenci v Furlaniji Julijski krajini in na avstrijskem Koroškem? Svojega predstavnika v parlamentu imajo, tako na Dunaju kot v Rimu, nikakršnih zagotovil pa nimajo, da bo tudi v prihodnje tako. Zanima nas, kako uspešni so bili rojaki na Hrvaškem predvsem pri uvajanju pouka slovenščine v šolah hrvaških šolah in kakšen je njihov položaj. O zelo pomembnem razvojnem programu slovenskega Porabja in sodelovanju z drugimi organizacijami pa se pogovarjamo z novim predsednikom krovne Državne slovenske samouprave Karlom Holcem. Prisluhnite!
Na avstrijskem Koroškem pozorno spremljajo napovedi o morebitni izgradnji drugega bloka krške nuklearke. O razlogih za nasprotovanje gradnji se pogovarjamo s Štefanom Merkačem, koroškim slovenskim okoljevarstvenikom, ki sodeloval pri pripravi ambicioznega energetskega načrta koroške deželne vlade. Pridružimo se najmlajšim rojakom, ki so na Reki pozdravili Miklavža in popestrili prednovoletno srečanje. Pri založbi Mladika so se poklonili lani umrlemu pisatelju in prevajalcu Alojzu Rebuli ter izdali dokumentarno monografijo o njegovem življenju. Skupaj s člani slavističnega društva Prekmurja, Prlekije in Porabja pa se odpravimo tudi v Monošter. Prisluhnite!
Rojaki na avstrijskem Koroškem so z navdušenjem sprejeli imenovanje Jožeta Marketza za novega krškega škofa. Pridružimo se Miklavžu, ki je v Slovenskem domu v Monoštru razveselil več kot 70 malčkov. Veselo je bilo tudi v reškem vrtcu in osnovni šoli Kozala, ki jo je obiskala Muca copatarica. Predsednica slovenskega društva iz Dubrovnika Tanja Baletić Cizej namreč te dni s svojimi lutkovnimi predstavami navdušuje najmlajše v Kvarnerju in Istri. Porobneje tudi o snemanju BBC-jevega dokumentarnega filma o Borisu Pahorju in peti izdaji knjige Gamsi na plazu Karla Prušnika Gašperja.
O slovenskih zamejskih založbah, odnosu države in pretočnosti ustvarjalne kreativnosti s tržaškim literatom in letošnjim Schwentnerjevim nagrajencem Markom Kravosom. Z ravnatelji treh slovenskih šol iz Furlanije Julijske krajine in z avstrijske Koroške Avstrije o vlogi šole pri oblikovanju manjšinsko dejavnih mladih rojakov. Slovenci na Hrvaškem oblikujejo svojo strategijo in zanima nas, katere so prednostne naloge. Kaj načrtujejo v Sakalovcih v Porabju? Prisluhnite!
Ob 70-letnici delovanja Narodnega sveta koroških Slovencev se z njegovim predsednikom Valentinom Inzkom pogovarjamo o enotnosti, izzivih in mladih. Ti so se zbrali tudi v Ljubljani na letošnjem sklepnem srečanju mreže Alpe Jadran - Maj. Kdo so ti mladi in zakaj se povezujejo, nas zanima v tokratni oddaji. Gostimo Nežo Kravos, predsednico novoustanovljenega društva mladih Slovencev v Italiji - DM+. O pouku slovenščine se pogovarjamo s Ksenjo Klovar Lukarič, novo učiteljico na reški OŠ Kozala, z Martinom Ropošem pa tudi o razvojnem programu slovenskega Porabja, vrednem skoraj 3 milijone evrov. Prisluhnite!
»Spreminjanje perspektive: od konflikta prek dialoga do konsenza« je bil naslov 30. evropskega kongresa narodnih skupnosti, ki ga je v Celovcu pripravil Biro za slovensko narodno skupnost. Ogledamo si premiero plesno-gledališke predstave, ki jo je pripravila mladinska gledališka skupina društva Bilka iz Bilčovsa. V Trstu obiščemo centralni urad za slovenski jezik v Furlaniji Julijski krajini, odprt lani poleti. Gostimo še eno vsestransko dejavno rojakinjo iz Zagreba Marjeto Trkman Kravar, tesno povezano s turizmom, in si v Monoštru ogledamo dela, nastala na tradicionalni 18. likovni koloniji. O razstavi in načrtih za galerijo več v tokratnih Sotočjih. Prisluhnite!
V Zagrebu so proslavili 90-letnico delovanja društva Slovenski dom. Kako slovesno je bilo, lahko slišite v tokratni oddaji. Z visokim komisarjem OVSE-ja za manjšinska vprašanja Lambertom Zannierom se pogovarjamo o položaju manjšin in njihovem bogastvu. Da je prednost, če si pripadnik manjšine, je prepričan znani tržaški Slovenec Bojan Brezigar. 20 let je življenje rojakov v zamejstvu predstavljal v kolumnah za dnevnik Večer, izbrane pa je zdaj objavil v knjigi Pogled izza meje. Kakšen je ta pogled? V oddaji gostimo tudi raziskovalko pouka slovenščine na novih srednjih šolah v Avstriji Bernardo Volavšek Kuresch in novega predsednika krovne organizacije porabskih Slovencev Karla Holca, ki je prevzel vodenje Državne slovenske samouprave. Kakšen je njegov pogled na slovensko manjšino? Prisluhnite!
Porabski Slovenci so po obisku premiera Marjana Šarca na Madžarskem zadovoljni. Zakaj, lahko slišite v tokratni oddaji. Kakšno vlogo lahko imajo slovenska zamejska gospodarska združenja v spreminjajočem se globalnem gospodarstvu? O tem več v pogovoru z goriškim rojakom Robertom Frandoličem, predsednikom Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, in Benjaminom Wakounigom, predsednikom Slovenske gospodarske zveze iz Celovca. O začetkih pouka slovenskega jezika na reški osnovni šoli Pećine pripoveduje nekdanja ravnateljica Irena Margan. Leta 2006 je začela s prostovoljnim poučevanjem svojega maternega jezika, zdaj pouk slovenščine v okviru hrvaške zakonodaje poteka že deseto leto. V Trstu pa se odpravimo po sledeh Primoža Trubarja. Prisluhnite
Dolgoletna predsednika krovnih slovenskih zamejskih organizacij Marjan Sturm in Rudi Pavšič sta bila za svoje delo in neprecenljiv prispevek k medkulturnem dialogu odlikovana z redom za zasluge. Kaj počneta in kako ocenjujeta trenutno dogajanje, nas zanima v tokratni oddaji. Slovensko kulturno društvo Rož je za svoje odmevno delo dobilo visoko avstrijsko odlikovanje. Kaj pomeni takšno priznanje, se pogovarjamo z režiserjem Marjanom Štikarjem, ki vedno znova poskrbi, da se o njihovem delu govori. V Zagrebu so se pred 90-letnico Slovenskega doma z biografijo poklonili ustanovitelju Franu Zavrniku in z razstavo gledališčniku Hinku Nučiču, na Reki pa so slovesno zaznamovali 10-letnico pouka slovenščine v osnovni šoli Pećine. Bolje pa lahko spoznate tudi mladega porabskega Slovenca Szabolcsa Andrejka, ki je delo našel v Murski Soboti. Prisluhnite!
Kaj so porabskim Slovencem prinesle lokalne in manjšinske volitve na Madžarskem? Cikcak po Šmihelu pri Pliberku ob koncu praznovanja 40-letnice lutkarstva in 20-letnice festivala Cikl Cakl. Z Miho Vavtijem spregovorimo o bližajoči se 30-letnici šmihelskega New Times Bigbanda, pomenu glasbene dejavnosti in težavah z njegovim financiranjem. Ogledamo si premiero predstave Krčmarica Mirandolina v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu. Več lahko slišite o filmskem festivalu Poklon viziji, ki je potekal v kar 7 mestih v Sloveniji in Italiji. Gostimo pa tudi Vasiljko Tovarloža, dolgoletno in aktivno članico društva Slovenski dom v Zagrebu.
Neveljaven email naslov