Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Obisk vodstva državnega zbora v Trstu, dr. Sara Brezigar o novih učnih metodah, dr. Janko Zerzer o Tischlerjevi nagradi, Nikoleta Vajda Nagy o vrnitvi na delo, Alen Udovič o smučišču Platak
Trije osrednji slovenski tiskani mediji imajo zagotovljeno denarno podporo iz italijanskega proračuna za prihodnja tri leta. Zasluge za to ima tudi pritisk slovenske strani, pravijo predstavniki Slovencev v Italiji.
In kako je po novem urejeno financiranje tiskanih medijev v Italiji? Kot pojasnjuje predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze (SKGZ) Rudi Pavšič, je rešitev dvotirna.
»Kar zadeva Primorski dnevnik, novo zakonsko besedilo določa, da lahko še naprej dobiva denar iz proračuna na osnovi zakona za založniške dejavnosti. To pomeni, da verjetno ne bo vidnih sprememb pri finančni dotaciji.«
Drugače je s tednikoma Novi Matajur in Novi glas. Zakon določa, da bo financiranje za ta tednika ostalo nespremenjeno še tri leta, nato pa se sklad za tednike, ki ne dobivajo več kot 500.000 evrov, ukine. Kot pravi Pavšič, gre tudi tu za dva različna primera in različne težave.
»Medtem ko sredstva za Novi Matajur predstavljajo približno 35, 40 odstotkov celotnega prihodka, za Novi glas predstavlja manj kot 10 odstotkov. Temu ustrezne bodo tudi težave, če se sklad resnično ukine. Na nas je, da v tem času skušamo spremeniti to besedilo, da zagotovimo obema tednikoma normalno finančno dotacijo, kot so jo imeli doslej.«
Italijanska vlada je prvotno nameravala povsem ukiniti podporo tiskanim medijem, nato pa postopno v treh letih. Na koncu je podpora ostala in zasluge za to ima, je prepričan Pavšič tudi Slovenija.
»Mislim, da se je vrh te pomoči pokazal, ko je slovenski zunanji minister obiskal kolego v Rimu. Vem, da so potem tudi v parlamentu in vladnih strankah o tem razpravljali. S predsednikom SSO Bandljem sva bila v Rimu dvakrat. V pogovorih z načelniki senatnih skupin Gibanja 5 zvezd in tudi Lige sva ugotovila, da so razumeli, da je v deželi in Sloveniji velika podpora našim časopisom, zato so našli neko rešitev, ki je iz predvidenih rezov črtala manjšinske časopise.«
Časopisi narodnih manjšin namreč niso primerljivi z drugimi časopisi na medijskem trgu, saj je število bralcev omejeno, manj možnosti je tudi za oglaševalce. Ob tem pa je predsednik krovne SKGZ tudi nekoliko zadržan.
»Upam, da bo ta zadeva vzdržala, da se ne bomo morali prihodnje leto spet ukvarjati s temi problemi, kajti zakoni so, ampak zakoni se lahko tudi spreminjajo.«
In to zelo hitro. Največja nevarnost bi bila, če bi se italijanska vlada odločila, da ne bo več financirala tiskanih medijev, še dodaja Pavšič. Ob odločni podpori slovenske diplomacije rojakom v Italiji in ohranitvi njihovih časopisov ne razume, kako to, da se Slovenija in Avstrija ne moreta dogovoriti glede financiranja tednika koroških Slovencev Novice.
Predsednik Državnega zbora Dejan Židan je 24.1.2019 obiskal Trst in se tam srečal s predstavniki slovenskih rojakov, zatem deželnega parlamenta in vlade Furlanije Julijske krajine ter županom mesta. V pogovorih se je seznanil z aktualno narodnostno problematiko, s predstavniki deželnih in mestne oblasti pa izmenjal poglede na niz skupnih tem čezmejnega sodelovanja in dobrososedskih vezi.
Kot poroča Mirjam Muženič sta Slovenija in sosednja Furlanija Julijska krajina naklonjeni oblikovanju stalnega omizja za izmenjavo dobrih praks na zakonodajnem področju. Gre za skupno delovno telo, v katerem bi poslanci z obeh strani razpravljali o razlikah v zakonih in morebiti izboljšavah in uskladitvah na različnih področjih. Predsednik deželnega parlamenta Piero Mauro Zanin je prepričan, da bi lahko tako izboljšali položaj obeh narodnih skupnosti.
»Gre tudi za sodelovanje pri krepitvi narodnostne pripadnosti za slovensko skupnost v Furlaniji Julijski krajini in italijansko v slovenski Istri, kot pomembnih elementov sožitja med narodi. In te imajo moralno moč sporočiti Evropski uniji, da je nujna sprememba iz Evrope bank v Evropo skupnosti in dežel.«
Tudi predsednik državnega zbora Dejan Židan podpira predlog. Pogovori o tem se bodo sicer nadaljevali jeseni v Ljubljani. In kako ocenjuje položaj Slovencev v Italiji?
»Okolje se spreminja, kar vidijo sami predstavniki slovenske skupnosti, spreminja se Furlanija Julijska krajina, Italija in svet, v katerem živimo. To pomeni, da bo tudi samo organiziranje skupnosti moralo iti korak naprej… Danes imamo ljudi, ki nas razumejo, in temu se bo morala prilagoditi tudi slovenska skupnost.«
V ospredju narodnostnih načrtov in pogovorov je zagotovljeno mesto Slovencu v deželnem in državnem parlamentu. Vse pogosteje je ob teh razpravah slišati besedni zvezi pozitivna recipročnost ali pozitivna diskriminacija. Poleg tega sta trenutno aktualni tudi vprašanji statusa deželnega urada za slovenski jezik in matura na šolah s slovenskim učnim jezikom, kjer bodo morali dijaki pisati še dodaten test iz italijanščine.
Rojaki v Italiji so ponosnih na šole s slovenskim učnim jezikom, ki so nekoč pomenile simbolno priznanje narodni skupnosti. Toda razmere se tudi tu spreminjajo. Vpis v slovenske šole se povečuje, kakovost, znanje slovenskega jezika pa se slabša.
Doktorica Sara Brezigar, predsednica Slovenskega raziskovalnega inštituta v Trstu in znanstvena sodelavka Inštituta za narodnostna vprašanja iz Ljubljane, ponazarja to težavo s priredbo italijanskega pregovora.
»Mali otroci, male težave, veliki otroci, velike težave, je znani italijanski pregovor, ki lahko velja tudi za učenje jezika. Prej ko se otrok sreča s slovenščino, manjše bodo težave.«
V slovenskih vrtcih in šolah v Italiji je namreč vpisanih vse več otrok brez ali z malo znanja slovenskega jezika in ta nova realnost je velik izziv za vzgojitelje in učitelje v teh vrtcih in šolah. V okviru projekta Eduka2, namenjenega krepitvi čezmejnega sodelovanja na področju izobraževanja, je tako skupina strokovnjakov oblikovala didaktično gradivo za pomoč vzgojiteljem in učiteljem pri približevanju slovenščine najmlajšim.
Tematike so prilagojene, pravi doktorica Sara Brezigar. Gre za teme, ki so uporabne v vsakdanjem življenju.
»Ukvarjali smo se z oblačili, s hrano, to so ponavadi besede, ki jih uporabljamo v italijanščini, ker pač kupujemo v trgovinah, kjer so vsi napisi v italijanščini, in potem avtomatično jih uporabljamo tudi doma. Projekt je bil priložnost, da te najmlajše otroke naučimo izrazoslovja, ki se uporablja vsak dan in celo življenje. To je bila za nas priložnost, da krepimo jezik tam, kjer ga največ uporabljajo.«
S slovenščino je tesno povezan tudi koroški rojak doktor Janko Zerzer, dobitnik jubilejne 40. Tischlerjeve nagrade. “Vedno se je boril proti asimilaciji narodne skupnosti, vedno se je upiral izumrtju svoje vasi in svoje materinščine”, je ob podelitvi nagrade dejal predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Valentin Inzko in govor sklenil z mislijo, da je bila slovenska beseda, narečna in pisna, Zerzerjeva velika ljubezen, kultura, ki ga spremlja skozi vse življenje, pa je bila njegovo poslanstvo! Smisel življenja!
Kako je nagrado, ki jo podeljujeta Narodni svet koroški Slovencev in Krščanska kulturna zveza, sprejel njen dolgoletni vodja Janko Zerzer, lahko slišite v tokratni oddaji. V Porabju obiščemo sekretarko Zveze Slovencev na Madžarskem Nikoletto Vajda Nagy, ki se je po več kot štiriletnem premoru vrnila na Zvezo. Madžarska omogoča tri leta porodniškega dopusta, toda večina jih izkoristi le dve leti. Zakaj? Prisluhnite!
Ustavimo se tudi na največjem smučišču na Hrvaškem, ki se ponaša s pogledom na morje. Vodi ga rojak Alen Udovič.
867 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Obisk vodstva državnega zbora v Trstu, dr. Sara Brezigar o novih učnih metodah, dr. Janko Zerzer o Tischlerjevi nagradi, Nikoleta Vajda Nagy o vrnitvi na delo, Alen Udovič o smučišču Platak
Trije osrednji slovenski tiskani mediji imajo zagotovljeno denarno podporo iz italijanskega proračuna za prihodnja tri leta. Zasluge za to ima tudi pritisk slovenske strani, pravijo predstavniki Slovencev v Italiji.
In kako je po novem urejeno financiranje tiskanih medijev v Italiji? Kot pojasnjuje predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze (SKGZ) Rudi Pavšič, je rešitev dvotirna.
»Kar zadeva Primorski dnevnik, novo zakonsko besedilo določa, da lahko še naprej dobiva denar iz proračuna na osnovi zakona za založniške dejavnosti. To pomeni, da verjetno ne bo vidnih sprememb pri finančni dotaciji.«
Drugače je s tednikoma Novi Matajur in Novi glas. Zakon določa, da bo financiranje za ta tednika ostalo nespremenjeno še tri leta, nato pa se sklad za tednike, ki ne dobivajo več kot 500.000 evrov, ukine. Kot pravi Pavšič, gre tudi tu za dva različna primera in različne težave.
»Medtem ko sredstva za Novi Matajur predstavljajo približno 35, 40 odstotkov celotnega prihodka, za Novi glas predstavlja manj kot 10 odstotkov. Temu ustrezne bodo tudi težave, če se sklad resnično ukine. Na nas je, da v tem času skušamo spremeniti to besedilo, da zagotovimo obema tednikoma normalno finančno dotacijo, kot so jo imeli doslej.«
Italijanska vlada je prvotno nameravala povsem ukiniti podporo tiskanim medijem, nato pa postopno v treh letih. Na koncu je podpora ostala in zasluge za to ima, je prepričan Pavšič tudi Slovenija.
»Mislim, da se je vrh te pomoči pokazal, ko je slovenski zunanji minister obiskal kolego v Rimu. Vem, da so potem tudi v parlamentu in vladnih strankah o tem razpravljali. S predsednikom SSO Bandljem sva bila v Rimu dvakrat. V pogovorih z načelniki senatnih skupin Gibanja 5 zvezd in tudi Lige sva ugotovila, da so razumeli, da je v deželi in Sloveniji velika podpora našim časopisom, zato so našli neko rešitev, ki je iz predvidenih rezov črtala manjšinske časopise.«
Časopisi narodnih manjšin namreč niso primerljivi z drugimi časopisi na medijskem trgu, saj je število bralcev omejeno, manj možnosti je tudi za oglaševalce. Ob tem pa je predsednik krovne SKGZ tudi nekoliko zadržan.
»Upam, da bo ta zadeva vzdržala, da se ne bomo morali prihodnje leto spet ukvarjati s temi problemi, kajti zakoni so, ampak zakoni se lahko tudi spreminjajo.«
In to zelo hitro. Največja nevarnost bi bila, če bi se italijanska vlada odločila, da ne bo več financirala tiskanih medijev, še dodaja Pavšič. Ob odločni podpori slovenske diplomacije rojakom v Italiji in ohranitvi njihovih časopisov ne razume, kako to, da se Slovenija in Avstrija ne moreta dogovoriti glede financiranja tednika koroških Slovencev Novice.
Predsednik Državnega zbora Dejan Židan je 24.1.2019 obiskal Trst in se tam srečal s predstavniki slovenskih rojakov, zatem deželnega parlamenta in vlade Furlanije Julijske krajine ter županom mesta. V pogovorih se je seznanil z aktualno narodnostno problematiko, s predstavniki deželnih in mestne oblasti pa izmenjal poglede na niz skupnih tem čezmejnega sodelovanja in dobrososedskih vezi.
Kot poroča Mirjam Muženič sta Slovenija in sosednja Furlanija Julijska krajina naklonjeni oblikovanju stalnega omizja za izmenjavo dobrih praks na zakonodajnem področju. Gre za skupno delovno telo, v katerem bi poslanci z obeh strani razpravljali o razlikah v zakonih in morebiti izboljšavah in uskladitvah na različnih področjih. Predsednik deželnega parlamenta Piero Mauro Zanin je prepričan, da bi lahko tako izboljšali položaj obeh narodnih skupnosti.
»Gre tudi za sodelovanje pri krepitvi narodnostne pripadnosti za slovensko skupnost v Furlaniji Julijski krajini in italijansko v slovenski Istri, kot pomembnih elementov sožitja med narodi. In te imajo moralno moč sporočiti Evropski uniji, da je nujna sprememba iz Evrope bank v Evropo skupnosti in dežel.«
Tudi predsednik državnega zbora Dejan Židan podpira predlog. Pogovori o tem se bodo sicer nadaljevali jeseni v Ljubljani. In kako ocenjuje položaj Slovencev v Italiji?
»Okolje se spreminja, kar vidijo sami predstavniki slovenske skupnosti, spreminja se Furlanija Julijska krajina, Italija in svet, v katerem živimo. To pomeni, da bo tudi samo organiziranje skupnosti moralo iti korak naprej… Danes imamo ljudi, ki nas razumejo, in temu se bo morala prilagoditi tudi slovenska skupnost.«
V ospredju narodnostnih načrtov in pogovorov je zagotovljeno mesto Slovencu v deželnem in državnem parlamentu. Vse pogosteje je ob teh razpravah slišati besedni zvezi pozitivna recipročnost ali pozitivna diskriminacija. Poleg tega sta trenutno aktualni tudi vprašanji statusa deželnega urada za slovenski jezik in matura na šolah s slovenskim učnim jezikom, kjer bodo morali dijaki pisati še dodaten test iz italijanščine.
Rojaki v Italiji so ponosnih na šole s slovenskim učnim jezikom, ki so nekoč pomenile simbolno priznanje narodni skupnosti. Toda razmere se tudi tu spreminjajo. Vpis v slovenske šole se povečuje, kakovost, znanje slovenskega jezika pa se slabša.
Doktorica Sara Brezigar, predsednica Slovenskega raziskovalnega inštituta v Trstu in znanstvena sodelavka Inštituta za narodnostna vprašanja iz Ljubljane, ponazarja to težavo s priredbo italijanskega pregovora.
»Mali otroci, male težave, veliki otroci, velike težave, je znani italijanski pregovor, ki lahko velja tudi za učenje jezika. Prej ko se otrok sreča s slovenščino, manjše bodo težave.«
V slovenskih vrtcih in šolah v Italiji je namreč vpisanih vse več otrok brez ali z malo znanja slovenskega jezika in ta nova realnost je velik izziv za vzgojitelje in učitelje v teh vrtcih in šolah. V okviru projekta Eduka2, namenjenega krepitvi čezmejnega sodelovanja na področju izobraževanja, je tako skupina strokovnjakov oblikovala didaktično gradivo za pomoč vzgojiteljem in učiteljem pri približevanju slovenščine najmlajšim.
Tematike so prilagojene, pravi doktorica Sara Brezigar. Gre za teme, ki so uporabne v vsakdanjem življenju.
»Ukvarjali smo se z oblačili, s hrano, to so ponavadi besede, ki jih uporabljamo v italijanščini, ker pač kupujemo v trgovinah, kjer so vsi napisi v italijanščini, in potem avtomatično jih uporabljamo tudi doma. Projekt je bil priložnost, da te najmlajše otroke naučimo izrazoslovja, ki se uporablja vsak dan in celo življenje. To je bila za nas priložnost, da krepimo jezik tam, kjer ga največ uporabljajo.«
S slovenščino je tesno povezan tudi koroški rojak doktor Janko Zerzer, dobitnik jubilejne 40. Tischlerjeve nagrade. “Vedno se je boril proti asimilaciji narodne skupnosti, vedno se je upiral izumrtju svoje vasi in svoje materinščine”, je ob podelitvi nagrade dejal predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Valentin Inzko in govor sklenil z mislijo, da je bila slovenska beseda, narečna in pisna, Zerzerjeva velika ljubezen, kultura, ki ga spremlja skozi vse življenje, pa je bila njegovo poslanstvo! Smisel življenja!
Kako je nagrado, ki jo podeljujeta Narodni svet koroški Slovencev in Krščanska kulturna zveza, sprejel njen dolgoletni vodja Janko Zerzer, lahko slišite v tokratni oddaji. V Porabju obiščemo sekretarko Zveze Slovencev na Madžarskem Nikoletto Vajda Nagy, ki se je po več kot štiriletnem premoru vrnila na Zvezo. Madžarska omogoča tri leta porodniškega dopusta, toda večina jih izkoristi le dve leti. Zakaj? Prisluhnite!
Ustavimo se tudi na največjem smučišču na Hrvaškem, ki se ponaša s pogledom na morje. Vodi ga rojak Alen Udovič.
Krščanska kulturna zveza iz Celovca je leta 2015 svoj tradicionalni koncert Koroška poje posvetila umetnicam na glasbenem, literarnem in likovnem področju. V celovškem Domu glasbe sta se pred petimi leti prepletli poezija Milke Hartman, Anite Hudl, Ivane Kampuš, Maje Haderlap in Verene Gothard ter slovenska ljudska glasba. Med drugim so nastopili mezzosopranistka Bernarda Fink, mešani pevski zbor Podjuna iz Pliberka, ženska pevska zbora Trta iz Žitare vasi in Rož iz Šentjakoba, Sonus trio in drugi. Večji del tega koncerta lahko slišite v tokratni oddaji.
Oddaja je posvečena beneškim Slovencem in njihovi narečni poeziji. Čez namišljeno črto je bil naslov literarnega večera, ki ga je 3. program Radia Slovenija – program Ars - pripravil skupaj s Slovenskim stalnim gledališčem v Trstu in Inštitutom za slovensko kulturo v Špetru. Literarni večer in gledališko radijski cikel z naslovom Ars teatralis je z umetniško besedo povezal matico in rojake iz sosednjih držav. V muzeju SMO – Slovensko multimedialno okno – v Špetru Slovenov so se tako predstavile štiri domače pesnice, ki ustvarjajo tudi v narečju; Marina Cernetig, Claudia Salamant, Andreina Trusgnach in Margherita Trusgnach. V znamenju narečja in izročila beneške Slovenije je bila tudi glasba v izvedbi Davida Tomasetiga in Igorja Černa. Posnetek literarnega večera, ki je potekal 10.2. 2020, lahko slišite v tokratnih Sotočjih.
Kako so se na zaprtje vrtcev in šol pripravili na avstrijskem Koroškem, pojasnjuje vodja oddelka za manjšinsko šolstvo Sabina Sandrieser. O ukrepih za pomoč kmetovalcem v Furlaniji-Julijski krajini se pogovarjamo s tajnikom Kmečke zveze Erikom Mastnom. Gostimo Alojza Hanžka, dolgoletnega vodjo gornjeseniške folklorne skupine, ki je za svoje delo dobil priznanje Železne županije. Na Reki pa si ogledamo razstavo slovenskega planinskega muzeja Korajža je ženskega spola, dopolnjeno še z dosežki hrvaških alpinistk.
Tudi za Furlanijo – Julijsko krajino veljajo strožji ukrepi za omejitev širjenja novega koronavirusa. Kako se z epidemijo sooča tamkajšnje gospodarstvo in kakšne olajšave pripravljajo? O tem v pogovoru z direktorjem Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Andrejem Šikom. Slovensko veleposlaništvo v Zagrebu je ob 8. marcu pripravilo pogovor o položaju žensk v družbi. Kako je z emancipacijo žensk na Hrvaškem, nas zanima v tokratni oddaji. Ustavimo se v Celovcu, kjer se je začelo uradno obeleževanje 100. obletnice koroškega plebiscita in je včeraj vnovič pela Koroška. Tradicionalno revijo Krščanske kulturne zveze so tokrat posvetili tudi ženskam. Dvojezična osnovna šola v Števanovcih je, da bi privabila nove učence, pripravila dan odprtih vrat. Kakšne prednosti prinaša šolanje na tej porabski šoli, pojasnjuje ravnateljica Agica Holec.
Požig Narodnega doma v Trstu je bil začetek fašizma v Evropi. Pojave, ki so pripeljali do njega, pa lahko opažamo tudi danes. To je eno od sporočil dokumentarnega filma TV Slovenija Požig, o katerem se pogovarjamo z avtorico Majdo Širca. Slovenski dom v Zagrebu je za 90 let skrbi za ohranitev in razvoj slovenstva na Hrvaškem prejel državno odlikovanje red za zasluge. O domu nekoč in danes tudi s pogledom v prihodnost razmišlja dolgoletni predsednik Darko Šonc. Z dolgoletnim predsednikom Slovenske športne zveze iz Celovca Marjan Velikom se pogovarjamo o pripravah na evropsko nogometno prvenstvo narodnih skupnosti, ki bo na avstrijskem Koroškem potekalo poleti. Ob zaključku projekta Transborders se v Potrni pridružimo Slovencem na avstrijskem Štajerskem, v Sakalovcih v Porabju pa zaplešemo s fašenki. Pridružite se nam!
Na Reki – evropski prestolnici kulture - je bil letošnji pustni karneval še posebej živahen in obiskovalci, prišli so tudi iz Slovenije, so bili navdušeni. Za mlade naj bi veljalo, da jih politično delovanje ne zanima. Pa to drži? Predsednik kluba slovenskih študentov v Celovcu Simon Rustia je prepričan, da je pri koroških Slovencih politika vedno prisotna. Kakšno pa je zanimanje mladih Slovencev v Italiji za šolanje v Sloveniji? Tudi o tem več v tokratni oddaji. Gostimo tržaškega slovenskega glasbenika, dirigenta in zborovodjo Janka Bana, ki je napisal pomembna poglavja v zgodovini vodilnih tržaških zborov. V Porabju pa se na srečanju z volivci pridružimo zagovornici Slovencev v madžarskem parlamentu Eriki Köles Kiss.
Kako je s politično participacijo Slovencev v Furlaniji – Julijski krajini? Odgovor sta iskali raziskovalki doktorici Sara Brezigar in Zaira Vidau. Njune ugotovitve so pomembne tudi v luči zastopstva Slovencev v rimskem parlamentu, ki je vse bolj ogroženo. Na avstrijskem Koroškem je že vrsto let poteka razprava o skupnem zastopstvu koroških Slovencev. O tem se pogovarjamo s politologom doktorjem Karlom Hrenom, ki ima svoj predlog. 100. obletnica koroškega plebiscita je povezala vse tri klube slovenskih študentov v Avstriji. Prepričani, da ni razlogov za praznovanje, vsak mesec desetega pripravljajo različne akcije, pojasnjuje predsednik graškega kluba Aljaž Pestotnik. Ustavimo se v Zagrebu, kjer so se slovenski kulturi in velikanu naše poezije poklonili s tremi dogodki, in v Monoštru na vaji domačega komornega zbora.
Kulturni praznik je za rojake v sosednjih državah eden najpomembnejših, letošnja praznovanja pa so bila tudi v znamenju pomembnih obletnic. Slovenci v Italiji so tako zaznamovali 75-letnico delovanja njihovega Radia Trst A in 25-letnico slovenskega televizijskega programa, porabski Slovenci pa 20-letnico delovanja Radia Monošter. Pridružimo se rojakom v Istri, ki so osrednjo slovesnost pripravili v Pulju. Kakšna pa bo usoda gledališkega abonmaja Pogled dlje in gostovanj profesionalnih gledališč iz Slovenije na avstrijskem Koroškem? Denarja namreč ni dovolj. Ministrstvo za kulturo odgovornost za sofinanciranje prelaga na Urad za Slovence v zamejstvu. Tam pa so prepričani, da bi moralo tudi pristojno kulturno ministrstvo prispevati sredstva, saj gre za promocijo slovenskih gledališč v tujini. Do kam sega slovenski kulturni prostor in pogled pristojnih v Sloveniji, lahko slišite v Sotočjih!
Gostimo koroškega Slovenca Jožka Hudla, ki se že od otroških let posveča kulturnemu delovanju. Bil je med ustanovitelji slovenske glasbene šole na Koroškem, vrsto let je vodil društvo Edinost v Pliberku, zdaj pa med drugim pomaga beguncem. Za svoj trud in povezovanje s Slovenijo je dobil visoko priznanje Javnega sklada za kulturne dejavnosti – srebrno plaketo. Že desetletja so tesno povezani Slovenci iz Benečije in Posočja. Po rodu smo enaki, pravi Zdravko Likar, eden od avtorjev knjige, v kateri je dokumentiran boj beneških Slovencev za obstoj in pomoč rojakov iz Posočja. Štiri leta je trajala priprava madžarsko slovenskega spletnega slovarja, ki bo v veliko pomoč tudi mladim porabskim rojakom pri učenju slovenskega jezika. Ustavimo se tudi na Reki – evropski prestolnici kulture – , ki bo leto dni Luka različnosti. Med številni prireditvami, ki so zaznamovale uradni začetek, je bil tudi odlično obiskan festival starih rockovskih zvezd – Old stars festival. Več v tokratni oddaji.
Potem ko sedem let med domačini ni bilo para, ki bi se odločil za poroko na tradicionalen način, so ga zdaj vendarle našli. Etnološka prireditev, ki jo pripravljajo v Repnu na tržaškem Krasu, letos končno bo. Kakšni pa so obeti, da bodo Slovenci tudi v prihodnje imeli svojega predstavnika v italijanskem parlamentu? O tem v pogovoru s senatorko Tatjano Rojc. Sedem zgodb je naslov gradiva za lažje učenje slovenščine v dvojezičnih ljudskih šolah na avstrijskem Koroškem. Pripravilo ga je sedem učiteljic, nekdanjih študentk Pedagoške visoke šole v Celovcu, uporablja pa ga že več kot polovica učencev. Kako do Slovencev v Medžimurski županiji, je vprašanje, na katerega med drugimi išče odgovor Barbara Antolič Vupora, predstavnica Slovencev v sosednji Varaždinski županiji. Do porabskih Slovencev pa je vnovič prišel Mali princ. Tokrat z razstavo knjig, v katerih nastopa, in likovnih del učencev iz Rogaške Slatine. Prislunite!
Učenci dvojezične osnovne šole z Gornjega Senika v Porabju so s svojo radijsko oddajo dokazali, da lahko uspešno soustvarjajo zamejske vsebine. Mlade na avstrijskem Koroškem k dejavni vlogi spodbuja projekt pisanja v slovenskem jeziku - Pisana promlad, ki letos poteka že desetič.Gostimo novo tajnico reške Bazovice Sandro Grudenić, nekdanjo učiteljico slovenskega jezika, ki ji idej ne manjka. Pomembni izzivi so tudi pred podjetji Slovencev v Furlaniji Julijski krajini. Kaj je značilno za ta podjetja, je zanimalo Slovenski raziskovalni inštitut iz Trsta. Kaj so ugotovili? Prisluhnite
Kaj si lahko Slovenci v Avstriji obetajo od nove turkizno zelene vlade? O tem s poslanko Zelenih Olgo Voglauer. Z vodjo Unikuma - kulturnega centra celovške univerze - Emilom Krištofom se pogovarjamo o zaznamovanju 100. obletnice koroškega plebiscita. Letos bo minilo tudi 100 let od požiga Narodnega doma v Trstu. O tem pomembnem simbolu Slovencev v Furlaniji Julijski krajini in njegovi prihodnji usodi razmišlja upokojeni novinar, urednik in publicist Ivo Jevnikar. Z zagovornico Slovencev v madžarskem parlamentu Eriko Kölleš Kiss pogledamo, kakšne izzive prinaša letošnje leto. Z rojakinjo mlajše generacije z Reke Mihelo Pauman Budanović pa spregovorimo tudi o vključevanju mladih.
»Ko si zadnjič vzameš čas« je naslov pesmi Tonča Feiniga novega albuma, ki ga je ta koroški slovenski glasbenik izdal sredi decembra. Album z naslovom Shine bomo predstavljamo v tokratni oddaji. Vzamemo pa si tudi čas za oceno iztekajočega se leta. Kako zadovoljni so Slovenci v Furlaniji Julijski krajini in na avstrijskem Koroškem? Svojega predstavnika v parlamentu imajo, tako na Dunaju kot v Rimu, nikakršnih zagotovil pa nimajo, da bo tudi v prihodnje tako. Zanima nas, kako uspešni so bili rojaki na Hrvaškem predvsem pri uvajanju pouka slovenščine v šolah hrvaških šolah in kakšen je njihov položaj. O zelo pomembnem razvojnem programu slovenskega Porabja in sodelovanju z drugimi organizacijami pa se pogovarjamo z novim predsednikom krovne Državne slovenske samouprave Karlom Holcem. Prisluhnite!
Na avstrijskem Koroškem pozorno spremljajo napovedi o morebitni izgradnji drugega bloka krške nuklearke. O razlogih za nasprotovanje gradnji se pogovarjamo s Štefanom Merkačem, koroškim slovenskim okoljevarstvenikom, ki sodeloval pri pripravi ambicioznega energetskega načrta koroške deželne vlade. Pridružimo se najmlajšim rojakom, ki so na Reki pozdravili Miklavža in popestrili prednovoletno srečanje. Pri založbi Mladika so se poklonili lani umrlemu pisatelju in prevajalcu Alojzu Rebuli ter izdali dokumentarno monografijo o njegovem življenju. Skupaj s člani slavističnega društva Prekmurja, Prlekije in Porabja pa se odpravimo tudi v Monošter. Prisluhnite!
Rojaki na avstrijskem Koroškem so z navdušenjem sprejeli imenovanje Jožeta Marketza za novega krškega škofa. Pridružimo se Miklavžu, ki je v Slovenskem domu v Monoštru razveselil več kot 70 malčkov. Veselo je bilo tudi v reškem vrtcu in osnovni šoli Kozala, ki jo je obiskala Muca copatarica. Predsednica slovenskega društva iz Dubrovnika Tanja Baletić Cizej namreč te dni s svojimi lutkovnimi predstavami navdušuje najmlajše v Kvarnerju in Istri. Porobneje tudi o snemanju BBC-jevega dokumentarnega filma o Borisu Pahorju in peti izdaji knjige Gamsi na plazu Karla Prušnika Gašperja.
O slovenskih zamejskih založbah, odnosu države in pretočnosti ustvarjalne kreativnosti s tržaškim literatom in letošnjim Schwentnerjevim nagrajencem Markom Kravosom. Z ravnatelji treh slovenskih šol iz Furlanije Julijske krajine in z avstrijske Koroške Avstrije o vlogi šole pri oblikovanju manjšinsko dejavnih mladih rojakov. Slovenci na Hrvaškem oblikujejo svojo strategijo in zanima nas, katere so prednostne naloge. Kaj načrtujejo v Sakalovcih v Porabju? Prisluhnite!
Ob 70-letnici delovanja Narodnega sveta koroških Slovencev se z njegovim predsednikom Valentinom Inzkom pogovarjamo o enotnosti, izzivih in mladih. Ti so se zbrali tudi v Ljubljani na letošnjem sklepnem srečanju mreže Alpe Jadran - Maj. Kdo so ti mladi in zakaj se povezujejo, nas zanima v tokratni oddaji. Gostimo Nežo Kravos, predsednico novoustanovljenega društva mladih Slovencev v Italiji - DM+. O pouku slovenščine se pogovarjamo s Ksenjo Klovar Lukarič, novo učiteljico na reški OŠ Kozala, z Martinom Ropošem pa tudi o razvojnem programu slovenskega Porabja, vrednem skoraj 3 milijone evrov. Prisluhnite!
»Spreminjanje perspektive: od konflikta prek dialoga do konsenza« je bil naslov 30. evropskega kongresa narodnih skupnosti, ki ga je v Celovcu pripravil Biro za slovensko narodno skupnost. Ogledamo si premiero plesno-gledališke predstave, ki jo je pripravila mladinska gledališka skupina društva Bilka iz Bilčovsa. V Trstu obiščemo centralni urad za slovenski jezik v Furlaniji Julijski krajini, odprt lani poleti. Gostimo še eno vsestransko dejavno rojakinjo iz Zagreba Marjeto Trkman Kravar, tesno povezano s turizmom, in si v Monoštru ogledamo dela, nastala na tradicionalni 18. likovni koloniji. O razstavi in načrtih za galerijo več v tokratnih Sotočjih. Prisluhnite!
V Zagrebu so proslavili 90-letnico delovanja društva Slovenski dom. Kako slovesno je bilo, lahko slišite v tokratni oddaji. Z visokim komisarjem OVSE-ja za manjšinska vprašanja Lambertom Zannierom se pogovarjamo o položaju manjšin in njihovem bogastvu. Da je prednost, če si pripadnik manjšine, je prepričan znani tržaški Slovenec Bojan Brezigar. 20 let je življenje rojakov v zamejstvu predstavljal v kolumnah za dnevnik Večer, izbrane pa je zdaj objavil v knjigi Pogled izza meje. Kakšen je ta pogled? V oddaji gostimo tudi raziskovalko pouka slovenščine na novih srednjih šolah v Avstriji Bernardo Volavšek Kuresch in novega predsednika krovne organizacije porabskih Slovencev Karla Holca, ki je prevzel vodenje Državne slovenske samouprave. Kakšen je njegov pogled na slovensko manjšino? Prisluhnite!
Porabski Slovenci so po obisku premiera Marjana Šarca na Madžarskem zadovoljni. Zakaj, lahko slišite v tokratni oddaji. Kakšno vlogo lahko imajo slovenska zamejska gospodarska združenja v spreminjajočem se globalnem gospodarstvu? O tem več v pogovoru z goriškim rojakom Robertom Frandoličem, predsednikom Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, in Benjaminom Wakounigom, predsednikom Slovenske gospodarske zveze iz Celovca. O začetkih pouka slovenskega jezika na reški osnovni šoli Pećine pripoveduje nekdanja ravnateljica Irena Margan. Leta 2006 je začela s prostovoljnim poučevanjem svojega maternega jezika, zdaj pouk slovenščine v okviru hrvaške zakonodaje poteka že deseto leto. V Trstu pa se odpravimo po sledeh Primoža Trubarja. Prisluhnite
Neveljaven email naslov