Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kaj lahko rojakom prinese prehodna avstrijska vlada strokovnjakov, kaj si obetajo v Števerjanu, kakšen je položaj Slovencev na Hrvaškem in kako iz sobe pobega v Andovcih. Kaj pa nogomet?
Trenutne politične razmere v Avstriji so morda v prid koroškim Slovencem in bi jih kazalo izkoristiti, ocenjuje politolog doktor Karl Hren, gost tokratne oddaje. Težave slovenske narodne skupnosti so na ravni celotne Avstrije minorne, pa vendarle.
»Ta čas, ko bodo vladali t.i. eksperti, lahko manjšina uporabi zase in za svoja prizadevanja. Morda imamo zdaj na teh stolčkih ljudi, ki imajo posluh za koroške Slovence. Morda bi bilo možno v tem trenutku, ko so stranke bolj v ozadju in je politična teža pri predsedniku države, zelo naklonjenemu manjšini, na oblasti pa so ministri, ki so na svojih področjih strokovnjaki, urediti bolj operativna vprašanja v korist manjšine.«
Politolog, direktor celovške Mohorjeve, sicer napoveduje, da bi lahko bile v prihodnje tudi v Avstriji manjšinske vlade pogostejše.
Županja Števerjana Franca Padovan je na nedavnih lokalnih volitvah, ki so potekale hkrati z evropskimi, dobila veliko podporo in bo občino tik ob meji s Slovenijo vodila še prihodnjih pet let. 77 odstotna podpora jo je presenetila, priznava, hkrati pa je to tudi velika odgovornost, pravi. Načrtov za ureditev občine je še kar nekaj, želijo pa si tudi tesnejše sodelovanje v okviru Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje.
Veleposlanica RS na Hrvaškem doktorica Smiljana Knez konec julija končuje mandat. V štirih letih se je dobro seznanila s položajem slovenske manjšine. Razmere so zelo različne, pravi. Najbolj vitalna pa je slovenska manjšina v Kvarnerju in Istri. Veliko mladih pa imajo v Gorskem kotarju.
Položaj pa bi lahko bil boljši, ugotavlja. Kljub zgledni manjšinski zakonodaji, ki jo je morala Hrvaška sprejeti tudi zaradi pritiska mednarodne skupnosti, ima slovenska narodna skupnost v primerjavi z drugimi manjšinami bistveno manj možnosti za ohranjanje svoje identitete. To se kaže tudi pri učenju slovenskega jezika na hrvaških osnovnih šolah. Pouk slovenščine kot obvezen izbirni predmet poteka na treh šolah na območju Reke in v Buzetu.
»Ni niti ene šole, ki bi omogočala dvojezični, kaj šele pouk v slovenščini. Kar imajo Čehi in Slovaki v Daruvarju in tistem delu Hrvaškem, je za slovensko manjšino, čeprav številčno primerljivo z madžarsko, češko, še enkrat močnejšo od slovaške, neprimerljivo. Ima bistveno manj možnosti, da ohranja svojo identiteto.«
Razlogi za to so večplastni, poudarja veleposlanica Smiljana Knez v pogovoru s Tanjo Borčić Bernard. Starši, če se že odločijo izpolniti vprašalnik, naletijo na težave pri vodstvih šol ali v okolju, kjer živijo. Pohvalen pa je odziv hrvaškega ministrstva za izobraževanje, ki hitro soglaša z uvedbo pouka, če vloga pride do njih.
»Starši dvakrat premislijo, ali bodo izkoristili to pravico, saj samo okolje ni naklonjeno drugačnosti. Niso vsi ljudje pripravljeni izstopati, kar pa povsem razumem.«
Daljši pogovor z odhajajočo slovensko veleposlanico na Hrvaškem Smiljano Knez lahko slišite v tokratni oddaji.
V Andovcih, kjer so ponosni na svojo Vražjo pot, se ustavimo tudi v sobi pobega. Gre za projekta, povezana s turistično ponudbo te najmanjše porabske vasi. Porabsko kulturno in turistično društvo Andovci od leta 2017 sodeluje v čezmejnem projektu Escape – pobeg iz zgodovine v prihodnost.
Po zaslugi projekta, v katerem sodeluje devet partnerjev iz Slovenije in Madžarske, so v najmanjši porabski vasi dobili 115.000 evrov evropskih sredstev in pripravili turistična projekta. Odzivi obiskovalec so spodbudni, pravi predsednik Kulturnega in turističnega društva Karel Holec v pogovoru s Silvo Eöry.
Že pred projektom Vražja pot so se začeli iskati like, ki se pojavljajo na poti. Na pomoč so jim priskočili starejši, ki se še spomnijo grozljivih pripovedi.
»To so bili liki, ki so se jih ljudje bali, ko so šli k sosedu ali v sosednjo vas. Ko so se vrnili domov, so pripovedovali, kaj se jim je zgodilo.«
Trije osrednji liki so čaralice oziroma čarovnice, Smrt in Vrag, ki so se v Andovcih pojavile že na Vražji noči, ki so jo pripravili pred dvema letoma. Z denarjem, ki so ga zdaj dobili, pa so nadgradili projekt z novimi tehničnimi pripomočki.
»Prvo leto se je na Vražji poti zbralo 400 ljudi, zdaj jih je bilo že 700. Tako, da je interes za to pot.«
Zanimanje pa je tudi za sobo pobega. Uredili so jo v Porabski domačiji, ki so ji dodali zgodbo, povezano s čarovništvom.
Na avstrijskem Koroškem bo prihodnje leto Europeada – evropsko nogometno prvenstvo narodnih skupnosti in priprave so v polnem razmahu. O tem v pogovoru z Markom Oražejem, tajnikom Narodnega sveta koroških Slovencev, in Markom Loibneggerjem, tajnikom Slovenske športne zveze.
V času evropskega nogometnega prvenstva bo med 20. in 28. junijem 2020 na avstrijskem Koroškem pod geslom »skupaj enkratni« potekala Europeada, na kateri bo tekmovalo 24 reprezentanc narodnih skupnosti. Pričakujejo več kot tisoč tekmovalcev in njihovih spremljevalcev, prišli bodo novinarji iz 17 držav in seveda računajo tudi na navijače. Skupaj naj bi prihodnje leto ob Klopinjsko jezero, kjer bo središče dogajanja, prišlo od 12.000 do 13.000 ljudi, napoveduje Marko Loibnegger.
Generalka bo že 22.6.2019, ko se bodo na pokalu narodnih skupnosti pomerile tri reprezentance iz Italije in domači Team Koroška. V razširjenem domačem moštvu je 35 igralcev, večina iz SAK-a in DSG Sele.
»Pokal narodnih skupnosti je start, eno leto prej, da se dobimo, pogledamo in jih pripravimo. Sem optimističen, da bomo Europeado dobro izpeljali ne le kot organizatorji, ampak bomo uspešni tudi na športnem področju.«
Organizacijo, zaupano koroškim Slovencem, je s 300.000 evri podprla dežela Koroška, računajo pa tudi na podporo Urada vlada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, pravi Marko Oraže iz NSKS.
»Dežela Koroška je naš glavni partner. Seveda pa upamo, da se bo tudi Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu držal dogovora, po katerem bi podpora, razdeljena na več let, znašala 100.000 evrov.«
Dogovor je bil sklenjen s prejšnjim ministrom, toda glede na dobro sodelovanje tudi z novo ekipo, Marko Oraže težav ne pričakuje.
Ob pogovoru o evropskem nogometnem prvenstvu narodnih skupnosti, ki bo prihodnje leto, se nismo mogli izogniti kvalifikacijski tekmi za EP med Avstrijo in Slovenijo, ki bo 7.6. v Celovcu. Kako bodo rojaki spremljali to tekmo?
Prisluhnite!
869 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Kaj lahko rojakom prinese prehodna avstrijska vlada strokovnjakov, kaj si obetajo v Števerjanu, kakšen je položaj Slovencev na Hrvaškem in kako iz sobe pobega v Andovcih. Kaj pa nogomet?
Trenutne politične razmere v Avstriji so morda v prid koroškim Slovencem in bi jih kazalo izkoristiti, ocenjuje politolog doktor Karl Hren, gost tokratne oddaje. Težave slovenske narodne skupnosti so na ravni celotne Avstrije minorne, pa vendarle.
»Ta čas, ko bodo vladali t.i. eksperti, lahko manjšina uporabi zase in za svoja prizadevanja. Morda imamo zdaj na teh stolčkih ljudi, ki imajo posluh za koroške Slovence. Morda bi bilo možno v tem trenutku, ko so stranke bolj v ozadju in je politična teža pri predsedniku države, zelo naklonjenemu manjšini, na oblasti pa so ministri, ki so na svojih področjih strokovnjaki, urediti bolj operativna vprašanja v korist manjšine.«
Politolog, direktor celovške Mohorjeve, sicer napoveduje, da bi lahko bile v prihodnje tudi v Avstriji manjšinske vlade pogostejše.
Županja Števerjana Franca Padovan je na nedavnih lokalnih volitvah, ki so potekale hkrati z evropskimi, dobila veliko podporo in bo občino tik ob meji s Slovenijo vodila še prihodnjih pet let. 77 odstotna podpora jo je presenetila, priznava, hkrati pa je to tudi velika odgovornost, pravi. Načrtov za ureditev občine je še kar nekaj, želijo pa si tudi tesnejše sodelovanje v okviru Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje.
Veleposlanica RS na Hrvaškem doktorica Smiljana Knez konec julija končuje mandat. V štirih letih se je dobro seznanila s položajem slovenske manjšine. Razmere so zelo različne, pravi. Najbolj vitalna pa je slovenska manjšina v Kvarnerju in Istri. Veliko mladih pa imajo v Gorskem kotarju.
Položaj pa bi lahko bil boljši, ugotavlja. Kljub zgledni manjšinski zakonodaji, ki jo je morala Hrvaška sprejeti tudi zaradi pritiska mednarodne skupnosti, ima slovenska narodna skupnost v primerjavi z drugimi manjšinami bistveno manj možnosti za ohranjanje svoje identitete. To se kaže tudi pri učenju slovenskega jezika na hrvaških osnovnih šolah. Pouk slovenščine kot obvezen izbirni predmet poteka na treh šolah na območju Reke in v Buzetu.
»Ni niti ene šole, ki bi omogočala dvojezični, kaj šele pouk v slovenščini. Kar imajo Čehi in Slovaki v Daruvarju in tistem delu Hrvaškem, je za slovensko manjšino, čeprav številčno primerljivo z madžarsko, češko, še enkrat močnejšo od slovaške, neprimerljivo. Ima bistveno manj možnosti, da ohranja svojo identiteto.«
Razlogi za to so večplastni, poudarja veleposlanica Smiljana Knez v pogovoru s Tanjo Borčić Bernard. Starši, če se že odločijo izpolniti vprašalnik, naletijo na težave pri vodstvih šol ali v okolju, kjer živijo. Pohvalen pa je odziv hrvaškega ministrstva za izobraževanje, ki hitro soglaša z uvedbo pouka, če vloga pride do njih.
»Starši dvakrat premislijo, ali bodo izkoristili to pravico, saj samo okolje ni naklonjeno drugačnosti. Niso vsi ljudje pripravljeni izstopati, kar pa povsem razumem.«
Daljši pogovor z odhajajočo slovensko veleposlanico na Hrvaškem Smiljano Knez lahko slišite v tokratni oddaji.
V Andovcih, kjer so ponosni na svojo Vražjo pot, se ustavimo tudi v sobi pobega. Gre za projekta, povezana s turistično ponudbo te najmanjše porabske vasi. Porabsko kulturno in turistično društvo Andovci od leta 2017 sodeluje v čezmejnem projektu Escape – pobeg iz zgodovine v prihodnost.
Po zaslugi projekta, v katerem sodeluje devet partnerjev iz Slovenije in Madžarske, so v najmanjši porabski vasi dobili 115.000 evrov evropskih sredstev in pripravili turistična projekta. Odzivi obiskovalec so spodbudni, pravi predsednik Kulturnega in turističnega društva Karel Holec v pogovoru s Silvo Eöry.
Že pred projektom Vražja pot so se začeli iskati like, ki se pojavljajo na poti. Na pomoč so jim priskočili starejši, ki se še spomnijo grozljivih pripovedi.
»To so bili liki, ki so se jih ljudje bali, ko so šli k sosedu ali v sosednjo vas. Ko so se vrnili domov, so pripovedovali, kaj se jim je zgodilo.«
Trije osrednji liki so čaralice oziroma čarovnice, Smrt in Vrag, ki so se v Andovcih pojavile že na Vražji noči, ki so jo pripravili pred dvema letoma. Z denarjem, ki so ga zdaj dobili, pa so nadgradili projekt z novimi tehničnimi pripomočki.
»Prvo leto se je na Vražji poti zbralo 400 ljudi, zdaj jih je bilo že 700. Tako, da je interes za to pot.«
Zanimanje pa je tudi za sobo pobega. Uredili so jo v Porabski domačiji, ki so ji dodali zgodbo, povezano s čarovništvom.
Na avstrijskem Koroškem bo prihodnje leto Europeada – evropsko nogometno prvenstvo narodnih skupnosti in priprave so v polnem razmahu. O tem v pogovoru z Markom Oražejem, tajnikom Narodnega sveta koroških Slovencev, in Markom Loibneggerjem, tajnikom Slovenske športne zveze.
V času evropskega nogometnega prvenstva bo med 20. in 28. junijem 2020 na avstrijskem Koroškem pod geslom »skupaj enkratni« potekala Europeada, na kateri bo tekmovalo 24 reprezentanc narodnih skupnosti. Pričakujejo več kot tisoč tekmovalcev in njihovih spremljevalcev, prišli bodo novinarji iz 17 držav in seveda računajo tudi na navijače. Skupaj naj bi prihodnje leto ob Klopinjsko jezero, kjer bo središče dogajanja, prišlo od 12.000 do 13.000 ljudi, napoveduje Marko Loibnegger.
Generalka bo že 22.6.2019, ko se bodo na pokalu narodnih skupnosti pomerile tri reprezentance iz Italije in domači Team Koroška. V razširjenem domačem moštvu je 35 igralcev, večina iz SAK-a in DSG Sele.
»Pokal narodnih skupnosti je start, eno leto prej, da se dobimo, pogledamo in jih pripravimo. Sem optimističen, da bomo Europeado dobro izpeljali ne le kot organizatorji, ampak bomo uspešni tudi na športnem področju.«
Organizacijo, zaupano koroškim Slovencem, je s 300.000 evri podprla dežela Koroška, računajo pa tudi na podporo Urada vlada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, pravi Marko Oraže iz NSKS.
»Dežela Koroška je naš glavni partner. Seveda pa upamo, da se bo tudi Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu držal dogovora, po katerem bi podpora, razdeljena na več let, znašala 100.000 evrov.«
Dogovor je bil sklenjen s prejšnjim ministrom, toda glede na dobro sodelovanje tudi z novo ekipo, Marko Oraže težav ne pričakuje.
Ob pogovoru o evropskem nogometnem prvenstvu narodnih skupnosti, ki bo prihodnje leto, se nismo mogli izogniti kvalifikacijski tekmi za EP med Avstrijo in Slovenijo, ki bo 7.6. v Celovcu. Kako bodo rojaki spremljali to tekmo?
Prisluhnite!
Krščanska kulturna zveza iz Celovca je 8. marca, tik preden so v Avstriji razglasili epidemijo, pripravila koncert z naslovom Luštno je vigred'. Posvetili so ga ženskam in se na njem spomnili dveh pred kratkim preminulih zborovodij. V celovškem Domu glasbe so letos nastopili skupina Akzent, mešani zbor Podjuna iz Pliberka, moški zbor iz Žitare vasi, mladinski zbor Slovenske gimnazije in Tonč Feinig. Ženska pevska zbora iz Sel in Krope pa sta ob spremljavi članov Slovenske filharmonije krstno izvedla Venec koroških ljudskih pesmi skladatelja Jožeta Gašperšiča. Kako je letos pela Koroška? Prisluhnite oddaji Sotočja!
Kako v teh časih živijo rojaki v sosednjih državah in kakšne ukrepe za omilitev posledic epidemije so sprejele pristojne oblasti na avstrijskem Koroškem in v Furlaniji-Julijski krajini, nas zanima v tokratni oddaji. Podpredsednik Slovenske gospodarske zveze iz Celovca Felix Wieser je prepričan, da je družba močna le, če je solidarna. Odgovorni urednik goriškega tednika Novi glas Jurij Paljk pa opozarja, da bo epidemija hudo prizadela tudi slovensko narodno skupnost v Italiji. Zanima nas, kako so se spremenjenim razmeram prilagodili porabski Slovenci, ki svoj osrednji tednik tiskajo v Sloveniji, in kako je trenutno na Reki, ki se ponaša z nazivom evropska prestolnica kulture. Prisluhnite!
Krščanska kulturna zveza iz Celovca je leta 2015 svoj tradicionalni koncert Koroška poje posvetila umetnicam na glasbenem, literarnem in likovnem področju. V celovškem Domu glasbe sta se pred petimi leti prepletli poezija Milke Hartman, Anite Hudl, Ivane Kampuš, Maje Haderlap in Verene Gothard ter slovenska ljudska glasba. Med drugim so nastopili mezzosopranistka Bernarda Fink, mešani pevski zbor Podjuna iz Pliberka, ženska pevska zbora Trta iz Žitare vasi in Rož iz Šentjakoba, Sonus trio in drugi. Večji del tega koncerta lahko slišite v tokratni oddaji.
Oddaja je posvečena beneškim Slovencem in njihovi narečni poeziji. Čez namišljeno črto je bil naslov literarnega večera, ki ga je 3. program Radia Slovenija – program Ars - pripravil skupaj s Slovenskim stalnim gledališčem v Trstu in Inštitutom za slovensko kulturo v Špetru. Literarni večer in gledališko radijski cikel z naslovom Ars teatralis je z umetniško besedo povezal matico in rojake iz sosednjih držav. V muzeju SMO – Slovensko multimedialno okno – v Špetru Slovenov so se tako predstavile štiri domače pesnice, ki ustvarjajo tudi v narečju; Marina Cernetig, Claudia Salamant, Andreina Trusgnach in Margherita Trusgnach. V znamenju narečja in izročila beneške Slovenije je bila tudi glasba v izvedbi Davida Tomasetiga in Igorja Černa. Posnetek literarnega večera, ki je potekal 10.2. 2020, lahko slišite v tokratnih Sotočjih.
Kako so se na zaprtje vrtcev in šol pripravili na avstrijskem Koroškem, pojasnjuje vodja oddelka za manjšinsko šolstvo Sabina Sandrieser. O ukrepih za pomoč kmetovalcem v Furlaniji-Julijski krajini se pogovarjamo s tajnikom Kmečke zveze Erikom Mastnom. Gostimo Alojza Hanžka, dolgoletnega vodjo gornjeseniške folklorne skupine, ki je za svoje delo dobil priznanje Železne županije. Na Reki pa si ogledamo razstavo slovenskega planinskega muzeja Korajža je ženskega spola, dopolnjeno še z dosežki hrvaških alpinistk.
Tudi za Furlanijo – Julijsko krajino veljajo strožji ukrepi za omejitev širjenja novega koronavirusa. Kako se z epidemijo sooča tamkajšnje gospodarstvo in kakšne olajšave pripravljajo? O tem v pogovoru z direktorjem Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Andrejem Šikom. Slovensko veleposlaništvo v Zagrebu je ob 8. marcu pripravilo pogovor o položaju žensk v družbi. Kako je z emancipacijo žensk na Hrvaškem, nas zanima v tokratni oddaji. Ustavimo se v Celovcu, kjer se je začelo uradno obeleževanje 100. obletnice koroškega plebiscita in je včeraj vnovič pela Koroška. Tradicionalno revijo Krščanske kulturne zveze so tokrat posvetili tudi ženskam. Dvojezična osnovna šola v Števanovcih je, da bi privabila nove učence, pripravila dan odprtih vrat. Kakšne prednosti prinaša šolanje na tej porabski šoli, pojasnjuje ravnateljica Agica Holec.
Požig Narodnega doma v Trstu je bil začetek fašizma v Evropi. Pojave, ki so pripeljali do njega, pa lahko opažamo tudi danes. To je eno od sporočil dokumentarnega filma TV Slovenija Požig, o katerem se pogovarjamo z avtorico Majdo Širca. Slovenski dom v Zagrebu je za 90 let skrbi za ohranitev in razvoj slovenstva na Hrvaškem prejel državno odlikovanje red za zasluge. O domu nekoč in danes tudi s pogledom v prihodnost razmišlja dolgoletni predsednik Darko Šonc. Z dolgoletnim predsednikom Slovenske športne zveze iz Celovca Marjan Velikom se pogovarjamo o pripravah na evropsko nogometno prvenstvo narodnih skupnosti, ki bo na avstrijskem Koroškem potekalo poleti. Ob zaključku projekta Transborders se v Potrni pridružimo Slovencem na avstrijskem Štajerskem, v Sakalovcih v Porabju pa zaplešemo s fašenki. Pridružite se nam!
Na Reki – evropski prestolnici kulture - je bil letošnji pustni karneval še posebej živahen in obiskovalci, prišli so tudi iz Slovenije, so bili navdušeni. Za mlade naj bi veljalo, da jih politično delovanje ne zanima. Pa to drži? Predsednik kluba slovenskih študentov v Celovcu Simon Rustia je prepričan, da je pri koroških Slovencih politika vedno prisotna. Kakšno pa je zanimanje mladih Slovencev v Italiji za šolanje v Sloveniji? Tudi o tem več v tokratni oddaji. Gostimo tržaškega slovenskega glasbenika, dirigenta in zborovodjo Janka Bana, ki je napisal pomembna poglavja v zgodovini vodilnih tržaških zborov. V Porabju pa se na srečanju z volivci pridružimo zagovornici Slovencev v madžarskem parlamentu Eriki Köles Kiss.
Kako je s politično participacijo Slovencev v Furlaniji – Julijski krajini? Odgovor sta iskali raziskovalki doktorici Sara Brezigar in Zaira Vidau. Njune ugotovitve so pomembne tudi v luči zastopstva Slovencev v rimskem parlamentu, ki je vse bolj ogroženo. Na avstrijskem Koroškem je že vrsto let poteka razprava o skupnem zastopstvu koroških Slovencev. O tem se pogovarjamo s politologom doktorjem Karlom Hrenom, ki ima svoj predlog. 100. obletnica koroškega plebiscita je povezala vse tri klube slovenskih študentov v Avstriji. Prepričani, da ni razlogov za praznovanje, vsak mesec desetega pripravljajo različne akcije, pojasnjuje predsednik graškega kluba Aljaž Pestotnik. Ustavimo se v Zagrebu, kjer so se slovenski kulturi in velikanu naše poezije poklonili s tremi dogodki, in v Monoštru na vaji domačega komornega zbora.
Kulturni praznik je za rojake v sosednjih državah eden najpomembnejših, letošnja praznovanja pa so bila tudi v znamenju pomembnih obletnic. Slovenci v Italiji so tako zaznamovali 75-letnico delovanja njihovega Radia Trst A in 25-letnico slovenskega televizijskega programa, porabski Slovenci pa 20-letnico delovanja Radia Monošter. Pridružimo se rojakom v Istri, ki so osrednjo slovesnost pripravili v Pulju. Kakšna pa bo usoda gledališkega abonmaja Pogled dlje in gostovanj profesionalnih gledališč iz Slovenije na avstrijskem Koroškem? Denarja namreč ni dovolj. Ministrstvo za kulturo odgovornost za sofinanciranje prelaga na Urad za Slovence v zamejstvu. Tam pa so prepričani, da bi moralo tudi pristojno kulturno ministrstvo prispevati sredstva, saj gre za promocijo slovenskih gledališč v tujini. Do kam sega slovenski kulturni prostor in pogled pristojnih v Sloveniji, lahko slišite v Sotočjih!
Gostimo koroškega Slovenca Jožka Hudla, ki se že od otroških let posveča kulturnemu delovanju. Bil je med ustanovitelji slovenske glasbene šole na Koroškem, vrsto let je vodil društvo Edinost v Pliberku, zdaj pa med drugim pomaga beguncem. Za svoj trud in povezovanje s Slovenijo je dobil visoko priznanje Javnega sklada za kulturne dejavnosti – srebrno plaketo. Že desetletja so tesno povezani Slovenci iz Benečije in Posočja. Po rodu smo enaki, pravi Zdravko Likar, eden od avtorjev knjige, v kateri je dokumentiran boj beneških Slovencev za obstoj in pomoč rojakov iz Posočja. Štiri leta je trajala priprava madžarsko slovenskega spletnega slovarja, ki bo v veliko pomoč tudi mladim porabskim rojakom pri učenju slovenskega jezika. Ustavimo se tudi na Reki – evropski prestolnici kulture – , ki bo leto dni Luka različnosti. Med številni prireditvami, ki so zaznamovale uradni začetek, je bil tudi odlično obiskan festival starih rockovskih zvezd – Old stars festival. Več v tokratni oddaji.
Potem ko sedem let med domačini ni bilo para, ki bi se odločil za poroko na tradicionalen način, so ga zdaj vendarle našli. Etnološka prireditev, ki jo pripravljajo v Repnu na tržaškem Krasu, letos končno bo. Kakšni pa so obeti, da bodo Slovenci tudi v prihodnje imeli svojega predstavnika v italijanskem parlamentu? O tem v pogovoru s senatorko Tatjano Rojc. Sedem zgodb je naslov gradiva za lažje učenje slovenščine v dvojezičnih ljudskih šolah na avstrijskem Koroškem. Pripravilo ga je sedem učiteljic, nekdanjih študentk Pedagoške visoke šole v Celovcu, uporablja pa ga že več kot polovica učencev. Kako do Slovencev v Medžimurski županiji, je vprašanje, na katerega med drugimi išče odgovor Barbara Antolič Vupora, predstavnica Slovencev v sosednji Varaždinski županiji. Do porabskih Slovencev pa je vnovič prišel Mali princ. Tokrat z razstavo knjig, v katerih nastopa, in likovnih del učencev iz Rogaške Slatine. Prislunite!
Učenci dvojezične osnovne šole z Gornjega Senika v Porabju so s svojo radijsko oddajo dokazali, da lahko uspešno soustvarjajo zamejske vsebine. Mlade na avstrijskem Koroškem k dejavni vlogi spodbuja projekt pisanja v slovenskem jeziku - Pisana promlad, ki letos poteka že desetič.Gostimo novo tajnico reške Bazovice Sandro Grudenić, nekdanjo učiteljico slovenskega jezika, ki ji idej ne manjka. Pomembni izzivi so tudi pred podjetji Slovencev v Furlaniji Julijski krajini. Kaj je značilno za ta podjetja, je zanimalo Slovenski raziskovalni inštitut iz Trsta. Kaj so ugotovili? Prisluhnite
Kaj si lahko Slovenci v Avstriji obetajo od nove turkizno zelene vlade? O tem s poslanko Zelenih Olgo Voglauer. Z vodjo Unikuma - kulturnega centra celovške univerze - Emilom Krištofom se pogovarjamo o zaznamovanju 100. obletnice koroškega plebiscita. Letos bo minilo tudi 100 let od požiga Narodnega doma v Trstu. O tem pomembnem simbolu Slovencev v Furlaniji Julijski krajini in njegovi prihodnji usodi razmišlja upokojeni novinar, urednik in publicist Ivo Jevnikar. Z zagovornico Slovencev v madžarskem parlamentu Eriko Kölleš Kiss pogledamo, kakšne izzive prinaša letošnje leto. Z rojakinjo mlajše generacije z Reke Mihelo Pauman Budanović pa spregovorimo tudi o vključevanju mladih.
»Ko si zadnjič vzameš čas« je naslov pesmi Tonča Feiniga novega albuma, ki ga je ta koroški slovenski glasbenik izdal sredi decembra. Album z naslovom Shine bomo predstavljamo v tokratni oddaji. Vzamemo pa si tudi čas za oceno iztekajočega se leta. Kako zadovoljni so Slovenci v Furlaniji Julijski krajini in na avstrijskem Koroškem? Svojega predstavnika v parlamentu imajo, tako na Dunaju kot v Rimu, nikakršnih zagotovil pa nimajo, da bo tudi v prihodnje tako. Zanima nas, kako uspešni so bili rojaki na Hrvaškem predvsem pri uvajanju pouka slovenščine v šolah hrvaških šolah in kakšen je njihov položaj. O zelo pomembnem razvojnem programu slovenskega Porabja in sodelovanju z drugimi organizacijami pa se pogovarjamo z novim predsednikom krovne Državne slovenske samouprave Karlom Holcem. Prisluhnite!
Na avstrijskem Koroškem pozorno spremljajo napovedi o morebitni izgradnji drugega bloka krške nuklearke. O razlogih za nasprotovanje gradnji se pogovarjamo s Štefanom Merkačem, koroškim slovenskim okoljevarstvenikom, ki sodeloval pri pripravi ambicioznega energetskega načrta koroške deželne vlade. Pridružimo se najmlajšim rojakom, ki so na Reki pozdravili Miklavža in popestrili prednovoletno srečanje. Pri založbi Mladika so se poklonili lani umrlemu pisatelju in prevajalcu Alojzu Rebuli ter izdali dokumentarno monografijo o njegovem življenju. Skupaj s člani slavističnega društva Prekmurja, Prlekije in Porabja pa se odpravimo tudi v Monošter. Prisluhnite!
Rojaki na avstrijskem Koroškem so z navdušenjem sprejeli imenovanje Jožeta Marketza za novega krškega škofa. Pridružimo se Miklavžu, ki je v Slovenskem domu v Monoštru razveselil več kot 70 malčkov. Veselo je bilo tudi v reškem vrtcu in osnovni šoli Kozala, ki jo je obiskala Muca copatarica. Predsednica slovenskega društva iz Dubrovnika Tanja Baletić Cizej namreč te dni s svojimi lutkovnimi predstavami navdušuje najmlajše v Kvarnerju in Istri. Porobneje tudi o snemanju BBC-jevega dokumentarnega filma o Borisu Pahorju in peti izdaji knjige Gamsi na plazu Karla Prušnika Gašperja.
O slovenskih zamejskih založbah, odnosu države in pretočnosti ustvarjalne kreativnosti s tržaškim literatom in letošnjim Schwentnerjevim nagrajencem Markom Kravosom. Z ravnatelji treh slovenskih šol iz Furlanije Julijske krajine in z avstrijske Koroške Avstrije o vlogi šole pri oblikovanju manjšinsko dejavnih mladih rojakov. Slovenci na Hrvaškem oblikujejo svojo strategijo in zanima nas, katere so prednostne naloge. Kaj načrtujejo v Sakalovcih v Porabju? Prisluhnite!
Ob 70-letnici delovanja Narodnega sveta koroških Slovencev se z njegovim predsednikom Valentinom Inzkom pogovarjamo o enotnosti, izzivih in mladih. Ti so se zbrali tudi v Ljubljani na letošnjem sklepnem srečanju mreže Alpe Jadran - Maj. Kdo so ti mladi in zakaj se povezujejo, nas zanima v tokratni oddaji. Gostimo Nežo Kravos, predsednico novoustanovljenega društva mladih Slovencev v Italiji - DM+. O pouku slovenščine se pogovarjamo s Ksenjo Klovar Lukarič, novo učiteljico na reški OŠ Kozala, z Martinom Ropošem pa tudi o razvojnem programu slovenskega Porabja, vrednem skoraj 3 milijone evrov. Prisluhnite!
»Spreminjanje perspektive: od konflikta prek dialoga do konsenza« je bil naslov 30. evropskega kongresa narodnih skupnosti, ki ga je v Celovcu pripravil Biro za slovensko narodno skupnost. Ogledamo si premiero plesno-gledališke predstave, ki jo je pripravila mladinska gledališka skupina društva Bilka iz Bilčovsa. V Trstu obiščemo centralni urad za slovenski jezik v Furlaniji Julijski krajini, odprt lani poleti. Gostimo še eno vsestransko dejavno rojakinjo iz Zagreba Marjeto Trkman Kravar, tesno povezano s turizmom, in si v Monoštru ogledamo dela, nastala na tradicionalni 18. likovni koloniji. O razstavi in načrtih za galerijo več v tokratnih Sotočjih. Prisluhnite!
Neveljaven email naslov