Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Mima Jaušovec je vse prevečkrat spregledana kot ena največjih športnih osebnosti v slovenskem in jugoslovanskem športu, saj ji je leta 1977 na teniškem OP Francije uspelo zmagati in se z zlatimi črkami vpisati v zgodovino teniške igre.
Že 40 let mineva od enega največjih uspehov slovenskega športa za katerega je bila zaslužna Mima Jaušovec
Mima Jaušovec je vse prevečkrat spregledana kot ena največjih športnih osebnosti v slovenskem in jugoslovanskem športu, saj ji je leta 1977 na teniškem OP Francije uspelo zmagati in se z zlatimi črkami vpisati v zgodovino teniške igre.
Tistega popoldneva, 23. maja 1977, je prišel njen največji trenutek. V finalu Roland Garrosa je s 6:2, 6:7 in 6:1 premagala Romunko Florento Mihai. Za zmago je prejela le 5.000 mark, saj takrat še niso delili podobnih nagrad kot v zadnjih letih, ko zmagovalke grand slamov prejmejo preko 2 milijona evrov.
“Ko enkrat osvojiš tak turnir, si v zgodovino zapisan z zlatimi črkami. Še 40 let kasneje uživam privilegije in to vsakič, ko obiščem OP Francije.”
Leto kasneje se je ponovno uspela prebiti v finale, kjer je izgubila proti dolgoletni partnerki v igri dvojic Romunki Virginiji Ružiči.
Mima je zadolžena tudi za enega največjih skalpov v zgodovini tenisa, saj je edina teniška igralka, ki je eno največjih igralk v belem športu vseh časov, Martino Navratilovo v Wimbledonu na travnati podlagi uspela izločiti že v prvem krogu. Navratilova velja za popolno igralko na tej podlagi, saj je v Wimbledonu v vseh konkurencah (posameznice, dvojice in mešane dvojice) uspela turnir dobiti kar dvajsetkrat!
Mima Jaušovec je vse prevečkrat spregledana kot ena največjih športnih osebnosti v slovenskem in jugoslovanskem športu, saj ji je leta 1977 na teniškem OP Francije uspelo zmagati in se z zlatimi črkami vpisati v zgodovino teniške igre.
Že 40 let mineva od enega največjih uspehov slovenskega športa za katerega je bila zaslužna Mima Jaušovec
Mima Jaušovec je vse prevečkrat spregledana kot ena največjih športnih osebnosti v slovenskem in jugoslovanskem športu, saj ji je leta 1977 na teniškem OP Francije uspelo zmagati in se z zlatimi črkami vpisati v zgodovino teniške igre.
Tistega popoldneva, 23. maja 1977, je prišel njen največji trenutek. V finalu Roland Garrosa je s 6:2, 6:7 in 6:1 premagala Romunko Florento Mihai. Za zmago je prejela le 5.000 mark, saj takrat še niso delili podobnih nagrad kot v zadnjih letih, ko zmagovalke grand slamov prejmejo preko 2 milijona evrov.
“Ko enkrat osvojiš tak turnir, si v zgodovino zapisan z zlatimi črkami. Še 40 let kasneje uživam privilegije in to vsakič, ko obiščem OP Francije.”
Leto kasneje se je ponovno uspela prebiti v finale, kjer je izgubila proti dolgoletni partnerki v igri dvojic Romunki Virginiji Ružiči.
Mima je zadolžena tudi za enega največjih skalpov v zgodovini tenisa, saj je edina teniška igralka, ki je eno največjih igralk v belem športu vseh časov, Martino Navratilovo v Wimbledonu na travnati podlagi uspela izločiti že v prvem krogu. Navratilova velja za popolno igralko na tej podlagi, saj je v Wimbledonu v vseh konkurencah (posameznice, dvojice in mešane dvojice) uspela turnir dobiti kar dvajsetkrat!
Čez teden dni se bodo z uradno otvoritvijo začele 23. zimske olimpijske igre. Slovesna otvoritev iger je priložnost, da država gostiteljica prikaže svojo kulturno dediščino. Osrednje sporočilo otvoritve bo: mir. Sicer bodo Korejci skušali navdušiti z bogato zgodovino in se predstaviti kot tehnološka velesila. Tudi mi bomo v naslednjih minutah spoznali delček korejskega jezika in kulture.
V četrti oddaji Nevidni olimpijci predstavljamo Novogoričana Erika Furlana, ki je vpet v dva športa - hkrati je fizioterapevt v smučarski reprezentanci in nogometni agent. Prvič je tudi član slovenske olimpijske odprave.
Milan Dragan je vodja skladišča s hokejsko opremo in je v reprezentančno jato prišel že pred dvajsetemi leti.
Komentarz za Dogodke in odmeve ob tem, ko se je Jakov Fak odločil, da zaradi negativnih spletnih komentarjev ne bo sodeloval v izboru za zastavonošo na odprtju iger v Pjongčangu
Dva tedna sta do otvoritvene slovesnosti 23. zimskih olimpijskih iger, ki jih bo prvič gostila južna Koreja. V slovenski vrsti bo tokrat kar osem smučarskih tekačev, po 12. letih pa bo slovenski tek na smučeh znova zastopan tudi v moški konkurenci. Prav od tam prihaja tokratni »Nevidni olimpijec« Nejc Brodar, ki je leta 2006 v Torinu sodeloval kot tekmovalec, leta 2014 v Sočiju kot pomočnik trenerja, ob tretjem obisku iger je trener moške reprezentance.
Kako se ob stikih z obrambami počutijo igralci in kaj vse je potrebno, da bi se čez dan ali dva znova na igrišče lahko podali čim bolj sveži
Ameriška smučarka slovenskih korenin Lila Lapanja se v Kranjski Gori počuti kot doma
Rokometni selektor Veselin Vujović pravi, da bi brez sprememb slovenska reprezentanca ostala simpatična, a ne bi nikoli ničesar osvojila
Pogovor z našo najboljšo smučarko minule zime Ilko Štuhec na Zlati Lisici
Ruski športniki bodo zaradi kazni v Pjongčangu nastopali pod olimpijsko zastavo.
V Rusiji so zgroženo sprejeli odločitev mednarodnega olimpijskega komiteja. Športna velesila v Pjongčangu na zimskih igrah v začetku prihodnjega leta ne bo smela nastopiti pod svojo zastavo. Sprva so Rusi, ki vztrajajo pri tem, da državne kolektivne krivde za dopinške prekrške iz Sočija nikoli ne bodo priznali in se zanje opravičili, grozili celo z bojkotom iger, a je nato predsednik Vladimir Putin vendarle pozval ruske športnike, da sami premislijo o nastopu ali nenastopu v Južni Koreji.
Zlatko Zahovič je najboljši strelec v zgodovini slovenske reprezentance in eden najboljših slovenskih nogometašev vseh časov. V svoji karieri je največji pečat pustil na Portugalskem, uspel mu je tudi odmeven prestop v Olympiakos, za Valencio je igral v finalu lige prvakov, kaj kmalu pa bi lahko postal član 12-kratnega evropskega prvaka Real Madrida. V pogovoru za Val 202 lahko slišate, zakaj že leta ni igral nogometa, kaj meni o novem slovenskem selektorju Tomažu Kavčiču in o delu starega Srečka Katanca, razkril pa bo s katerim nakupom je kot športni direktor Maribora v zadnjih desetih letih najbolj zadovoljen.
V tokratni olimpijski areni je bilo govora o mlajših članicah zimskih olimpijskih iger.
V Ljubljani je prejšnji teden gostoval Irec David Walsh, novinar Sunday Timesa, ki je razkril gotovo največjega športnega prevaranta vseh časov – ameriškega kolesarja Lancea Armstronga. Po več kot desetletje dolgem novinarskem in tudi sodnem boju so Američanu odvzeli vseh sedem zmag na kolesarski dirki po Franciji, predvsem po zaslugi irskega novinarja, s katerim se je tudi o tem, kako vse več odkritij dopingiranih športnikov z več letno zamudo vpliva na športno novinarstvo in novinarje, pogovarjal Uroš Volk.
Na Valu 202 pred vsako tekmo lige prvakov v tej jeseni gostimo nekatere najvidnejše akterje slovenskih prvakov. Doslej smo slišali življenjske zgodbe Marcosa Tavaresa, Damjana Boharja, Valona Ahmedija in Marka Šulerja, tokrat pa je naš gost trener moštva Darko Milanič.
Pred tekmo četrtega kroga lige prvakov, v katerem bo Maribor na kultnem stadionu Anfield nocoj gostoval pri Liverpoolu, je jasno, da bo za boljši vijoličasti vtis kot pred dvema tednoma pomembna predvsem dobra igra v obrambi. Tega se zaveda tudi eden najizkušenejših igralcev v mariborski obrambni vrsti Marko Šuler. Z nekdanjim reprezentantom se je o zdravju v zrelih nogometnih letih, osvajanju lovorik v tujini in doma, načrtih za upokojitev ter prihajajoči tekmi z Liverpoolom pogovarjal Jože Pepevnik.
Leta 2014 je Darko Milanič prevzel enega največjih angleških klubov, Leeds United, a pod vodstvom ekscentričnega italijanskega lastnika Massima Cellina, na klopi zdržal le dober mesec. Luka Petrič je v Leedsu preveril kakšen vtis je Milanič pustil v tem kratkem času in kako se ga tam spominjajo.
Slovenska prestolnica in z njo cela Slovenija je zadnji oktobrski konec tedna dihala z 22-tim Ljubljanskim maratonom. V soboto so tekli otroci in mladina, v nedeljo so na svoj račun prišli še udeleženci na 10, 21 in 42 kilometrov dolgih trasah.
Neveljaven email naslov