Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tudi decembra vas spodbujamo, da ostanete oziroma postanete gibalno aktivni. Na naši Facebook strani smo v ta namen pripravili video vadbo, pri kateri sodeluje doktor Stanko Pinter s Fakultete za šport. Nina Smole in Jure Jeromen se s sogovorniki, med njimi sta tudi olimpijca Jure Košir in Petra Majdič, posvetita predvsem temu, kako ostati aktiven, ne glede na ukrepe in omejitve.
O telesni dejavnosti doma svetujejo dr. Stanko Pinter, prof. Gregor Jurak, Petra Majdič in Jure Košir
V obdobju priprav na zimske radosti ne smemo pozabiti na primerno fizično in psihično pripravljenost, opozarja dr. Stanko Pinter s Fakultete za šport. Zelo pomemba stopnja vsakega športa je predpripravljenost. Zato je zdaj pravi čas za priprave na zimsko sezono.
"Mislim, da preveč ljudi razmišlja in pričakuje, da bo vse idealno izvedeno. Lahko tudi improviziramo, ta pripravljenost pomeni, da smo lahko tudi v nestandardnih pogojih kos določenim razmeram. Na ta način se pripravljajo športniki."
Največ škodljivih vplivov telesne nepripravljenosti čutijo mladi, ki še oblikujejo svoj življenjski slog. Tudi pri odraslih je upadel gibalni status, vendar precej manj kot pri otrocih in mladostnikih. "Otroci se hitro prilagodijo. Svoje interese so zamenjali po večini za zaslonske dejavnosti. Znano je, da na začetku šolskega leta ustvarimo otrokom določen ritem, vse te prekinitve močno vplivajo na njihovo gibalnost in zmogljivost."
"Imamo rek zdrav duh v zdravem telesu, ki nam želi, da se več gibamo, kot se. Kako to doseči? Najprej se je treba zavedati položaja in sploh mlajšim, ki veliko časa preživijo na družabnih omrežjih ... prosim vas, res vas lepo prosim, brskajte po uporabnih vsebinah, brskajte po vadbah, iščite si pozitivne zglede. Drugo je samodisciplina. Glede vadbe si postavimo nižje cilje, lahko vadbe na dan, deset minut umirjenega dihanja, ali če so to štirje počepi, je to boljše kot nič, samo delajte to vsak dan in mogoče bo jutri s petimi počepi dan lepši. Gibanje je vedno vsakemu na voljo, nihče se ne more gibati namesto nas. Svoje telo imamo lahko pod nadzorom in to nam daje neko samozavest." – Petra Majdič
"Dandanes se lahko sami tako dobro izobrazimo in dobimo tudi na spletu toliko enostavnih navodil. Potem je pa potrebna disciplina. Vsem polagam na srce, da je fizična dejavnost dobra naložba, ne samo za smučarsko sezono, ampak tudi za dobro počutje. Ko pa se bo začelo smučanje, je treba v prve zavoje in spuste iti postopno, saj je ravno na začetku nevarnost največja. Saj znamo vsi smučati ali pa mislimo, da znamo, ampak je treba iti po korakih, se primerno ogreti in pripraviti, prav tako pa imeti zaščitno opremo in se držati navodil na smučišču." – Jure Košir
Tudi decembra vas spodbujamo, da ostanete oziroma postanete gibalno aktivni. Na naši Facebook strani smo v ta namen pripravili video vadbo, pri kateri sodeluje doktor Stanko Pinter s Fakultete za šport. Nina Smole in Jure Jeromen se s sogovorniki, med njimi sta tudi olimpijca Jure Košir in Petra Majdič, posvetita predvsem temu, kako ostati aktiven, ne glede na ukrepe in omejitve.
O telesni dejavnosti doma svetujejo dr. Stanko Pinter, prof. Gregor Jurak, Petra Majdič in Jure Košir
V obdobju priprav na zimske radosti ne smemo pozabiti na primerno fizično in psihično pripravljenost, opozarja dr. Stanko Pinter s Fakultete za šport. Zelo pomemba stopnja vsakega športa je predpripravljenost. Zato je zdaj pravi čas za priprave na zimsko sezono.
"Mislim, da preveč ljudi razmišlja in pričakuje, da bo vse idealno izvedeno. Lahko tudi improviziramo, ta pripravljenost pomeni, da smo lahko tudi v nestandardnih pogojih kos določenim razmeram. Na ta način se pripravljajo športniki."
Največ škodljivih vplivov telesne nepripravljenosti čutijo mladi, ki še oblikujejo svoj življenjski slog. Tudi pri odraslih je upadel gibalni status, vendar precej manj kot pri otrocih in mladostnikih. "Otroci se hitro prilagodijo. Svoje interese so zamenjali po večini za zaslonske dejavnosti. Znano je, da na začetku šolskega leta ustvarimo otrokom določen ritem, vse te prekinitve močno vplivajo na njihovo gibalnost in zmogljivost."
"Imamo rek zdrav duh v zdravem telesu, ki nam želi, da se več gibamo, kot se. Kako to doseči? Najprej se je treba zavedati položaja in sploh mlajšim, ki veliko časa preživijo na družabnih omrežjih ... prosim vas, res vas lepo prosim, brskajte po uporabnih vsebinah, brskajte po vadbah, iščite si pozitivne zglede. Drugo je samodisciplina. Glede vadbe si postavimo nižje cilje, lahko vadbe na dan, deset minut umirjenega dihanja, ali če so to štirje počepi, je to boljše kot nič, samo delajte to vsak dan in mogoče bo jutri s petimi počepi dan lepši. Gibanje je vedno vsakemu na voljo, nihče se ne more gibati namesto nas. Svoje telo imamo lahko pod nadzorom in to nam daje neko samozavest." – Petra Majdič
"Dandanes se lahko sami tako dobro izobrazimo in dobimo tudi na spletu toliko enostavnih navodil. Potem je pa potrebna disciplina. Vsem polagam na srce, da je fizična dejavnost dobra naložba, ne samo za smučarsko sezono, ampak tudi za dobro počutje. Ko pa se bo začelo smučanje, je treba v prve zavoje in spuste iti postopno, saj je ravno na začetku nevarnost največja. Saj znamo vsi smučati ali pa mislimo, da znamo, ampak je treba iti po korakih, se primerno ogreti in pripraviti, prav tako pa imeti zaščitno opremo in se držati navodil na smučišču." – Jure Košir
V tokratni oddaji smo na otroških vadbah na Fakulteti za šport preverili, kakšna je najprimernejša vadba za najmlajše. Ponudili bomo tudi kakšen nasvet za gibanje doma.
Po daljšem premoru se med podkaste vala 202 vrača tudi Cepelin. Rokometu smo se v njem prvič posvetili med januarskim evropskim prvenstvom na Švedskem, ko je bila Slovenija četrta, potem pa je hitro prišla korona in prekinitev tekmovanj. Še med epidemijo smo gostili Nikolo Karabatiča, francoskega velezvezdnika tega športa (mogoče hiperlink), ob zagonu nove tekmovalne sezone pa sta nekdanji slovenski reprezentant Jure Natek in Uroš Volk gostila slovenskega selektorja Ljubomirja Vranješa. Mimo januarskega eura ni šlo in mimo korone prav tako ne. Tudi reprezentančni rokomet bo imel verjetno še precej težav, urnik pa je zelo zgoščen.
V jesenski seriji oddaj o rekreaciji se bomo posvetili različnim oblikam vadbe. Najprej smo se odpravili v fitnes, kjer smo s pomočjo osebne trenerke preverili, kakšna oblika vadbe je najprimernejša za rekreativne športnike. Strokovnjakinja za športno prehrano doktorica Nada Rotovnik Kozjek je podala še napotke za pravilno prehrano.
V času, ko država sprejema nove ukrepe za zajezitev koronavirusa se je šport v Sloveniji ujel v zanko pravil mednarodnih zvez in protokolov, ki jih narekuje Nacionalni inštitut za javno zdravje. Šport je večkrat opozarjal na to, da je spregledan v času boja z virusom. Pa je res? Kakšne so prakse v tujini? Kaj so naredile športne zveze za zaščito svojih športnikov in tekmovanj? Kaj smo naredili v tem pogledu v Sloveniji? S čim se soočajo slovenski kolektivi in športniki ki tekmujejo na mednarodni ravni? Odgovore v naslednjih minutah ponujata Aljaž Golčer in Boštjan Reberšak.
V osemdesetih Slovan, na prelomu tisočletja Prule. Oba sta bila v vrhu evropskega rokometa in oba sta doživela in doživljala slabe čase. Prule so popolnoma ugasnile pred petnajstimi leti, Slovan je živel na robu prve lige in nekaj sezon igral v 1.B ligi. Lani prestolnica sploh ni imela kluba med elito. Danes je drugače. Oba ljubljanska kluba bosta v aktualni sezoni igrala v prvi rokometni ligi.
V Sloveniji je na račun pestre ponudbe golf igrišč v velikem porastu tako imenovani golf turizem. "Slovenija ima idealno kombinacijo med številom golf igrišč in njihovo razdaljo, vsekakor pa tudi po kakovosti." - predsednik Golf zveze Slovenije Žiga Osterc
Finale košarkarske lige NBA se ni začelo po željah slovenskih privržencev športa. Kapetan zlate slovenske košarkarske reprezentance na evropskem prvenstvu, Goran Dragić, se je veselil svojega prvega finala lige NBA, na katerega je čakal 12 let. Prvo tekmo je končal poškodovan, potem, ko je igrišče zapustil v drugi četrtini in se ni vrnil več v igro.
Zlati slovenski kapetan, Goran Dragić, v mehurčku lige NBA v resničnem svetu doživlja še druge športne sanje v svoji bogati karieri. Po Rašu Nesteroviću (2005), Benu Udrihu (2005 in 2007) ter Saši Vujačiću (2009 in 2010) bo četrti Slovenec, ki bo zaigral v finalu najmočnejše košarkarske lige na svetu. Naskakuje šesti prstan za slovensko košarko. Pred začetkom finala smo se pogovarjali s sotvorcem evropskega zlata za Slovenijo pred tremi leti, takratnim selektorjem naše reprezentance Igorjem Kokoškovom. Foto: Bobo
Psihološka priprava je pomemben del priprave vrhunskega športnika, le ta vodi tekmovalce do največjih uspehov. Še preden se v plezalno steno uprejo soji žarometov, mora Janja Garnbret s svojim trenerjem Romanom Krajnikom preigrati vse možnosti in poskrbeti, da telesna moč sovpada s psihološko pripravljenostjo.
Delo športnikov, če želite služba, ni zgolj nastopanje v soju žarometov. V naslednjih minutah boste izvedeli, da športna masaža ni zgolj uživanje na terapevtski mizi. Ugotavljali smo, kako poteka regeneracija pri kolesarjih.
Val 202 ponuja vpogled v delavnik športnikov. Njihovo delo, če želite služba, ni zgolj nastopanje v soju žarometov. Preden stopijo v športne arene je opravljena večina dela, pa čeprav so merilo uspešnosti tekmovanja. Večkrat je prisotno razočaranje in je še težje začeti nov delavni dan. Jutro začenjamo v nogometni družbi, na zajtrku z nogometaši Maribora.
Pred sklepnim delom 107. kolesarske dirke po Franciji smo gostili dr. Sama Rauterja s Fakultete za šport. Matej Hrastar se je z njim pogovarjal o naporih tritedenske vzdržljivostne preizkušnje in telesnih danostih, ki so nujne za takšne podvige. Dr. Rauter izvaja meritve telesnih obremenitev: "Na dirki Tour de France so telesne obremenitve takšne, da so za navadnega smrtnika nepojmljive. Kolesarji kot sta Roglič in Pogačar se nanje pripravljajo celo leto, temu primerne so obremenitve, ki jih izvajajo na treningih. S tega vidika je zanje takšna dirka manjši napor kot za nekoga, ki na to ne bi bil pripravljen," meni Rauter. Na večno vprašanje ali uspeh prinaša bolj talent ali delo je težko odgovoriti enoznačno, vseeno pa s pomočjo rezultatov na testih lahko marsikaj predvidijo: "Tekmovalno uspešnost lahko do neke mere napovemo. V laboratoriju imamo, če se pošalim, seznam zmagovalcev na testih. Te predispozicije so nujne za vrhunski rezultat, vendar pa to še ne pomeni, da bo posameznik tudi tekmovalno uspešen."
Avtomobilistični šport se je pri nas začel pred 111-imi leti, motociklistični pa nekoliko kasneje. 29. avgusta 1920 je bila namreč organizirana prva dirka na našem ozemlju. V teh dneh tako mineva natanko 100 let, kar je Avto-moto zveza obeležila s slavnostnim dogodkom.
Pred začetkom dirke po Franciji 2020, kjer bosta med osrednjimi favoriti za končni uspeh tudi Primož Roglič in Tadej Pogačar, smo v podkastu razgljabljali skupaj s Primoževim zaupnikom in svetovalcem Primožom Čerinom in režiserjem dokumentarnega filma Moja pot na dirko po Franciji ter športnim novinarjem Davidom Črmeljem.
Po spomladanski prestavitvi s konca junija na konec avgusta in po večmesečnih ugibanjih o izvedbi, se bo v Nici vendarle konec avgusta začela 107. izvedba kolesarske dirke po Franciji. Vsakoletni vrhunec kolesarske sezone letos ni samo to kot v običajnih letih, letos pomeni izvedba te dirke tako rekoč nujni pogoj za preživetje poklicnih moštev in kolesarstva na najvišji ravni nasploh. Da je izpeljava te prireditve ob trenutno drugem valu okužb s koronavirusom v Franciji sploh mogoča, so morali organizatorji pripraviti izjemno podroben in zaostren varnostni režim, ki bo varoval kolesarsko karavano. Vsi skupaj upajo, da bo to zadostovalo, da bodo vse do 20. septembra v Parizu v ospredju samo športni boji in rezultati.
Pred potovanjem na Madžarsko, kjer bodo nogometaši Celja igrali 1. krog kvalifikacij za Ligo prvakov z irskim Dundalkom, se je s kapetanom Celjanov Mitjo Lotričem pogovarjal Marko Cirman.
Sezona kolesarskih tekmovanj na najvišji svetovni ravni je po več kot štirimesečnem premoru zdaj v polnem razmahu, a v kolesarski sferi ni nič več tako, kot je bilo.
Neveljaven email naslov