Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dora Beržan kulturo nosi v duši že od majhnih nog. Knjige je kot deklica prebirala na skrivaj, saj je bilo za njeno mamo branje brezdelje. 40 let je živela v Milanu, kamor se je preselila z možem. Pri 65-ih se je vrnila v Izolo in začela pisati pesmi. Danes si lahko v knjižnici izposodite dve knjigi pod kateri se je podpisala, trenutno piše tretjo, svoje misli pa včasih izlije na papir tudi za lokalni izoljanski tednik Mandrač. Bogato skrinjo življenjskih izkušenj, spoznanj in razmišljanj je odprla Darji Pograjc, ki je pogovor posnela za oddajo Storž.
Izolčanka Dora Beržan navdih za svoje socialne pesmi črpa iz uboštva
Štiriinosemdesetletna Dora Beržan kulturo nosi v duši že od majhnih nog. Knjige je kot deklica prebirala na skrivaj, saj je bilo branje za njeno mamo brezdelje. Štirideset let je živela v Milanu, kamor se je preselila z možem. Tam se je preživljala s prevajanjem in učenjem, prijela je za vsako delo, ki se je ponudilo. Pri 65 letih se je preselila nazaj v Izolo in začela pisati pesmi.
"Sem izolska pesnica. Pravzaprav izolanska rečemo mi. Ne rečemo izolska, ampak izolanska. Zato ker to pride od Izola, Izolan, izolanska. To bi bilo pravilno. Ampak v pravopisu ni tako; zdi se mi, da je izolska.
"No, dobro, da ne bom začela polemično," hitro doda in se nasmehne: "Drugače nisem polemična, ampak to mi je zelo pri duši." Na kavni mizici v dnevni sobi gospe Beržan opazim dve knjigi – avtor prve je Avstrijec Robert Musil, avtor druge Pablo Neruda. To, drugo je kupila ob zadnjem obisku Milana. Vedno ga je občudovala, še doda, zdaj, ko vsak večer prebira njegovo poezijo – v španskem in italijanskem jeziku – pa ga občuduje še bolj. Je tudi članica bralnega kluba Kira knjiga, ki ga vodi prevajalka in literarna kritičarka Diana Pungeršič.
"Nam da nasvete in poglabljanja o knjigah. To me izredno veseli, ker sem precej slovenščine pozabila, ko sem bila 40 let zunaj. Torej, časopise si čital šele mesec dni pozneje itn. Tako da sem večinoma čitala italijansko."
Danes si lahko v knjižnici izposodite dve knjigi, pod kateri se je podpisala. Zdaj piše tretjo, svoje misli pa včasih izlije na papir tudi za lokalni izolski tednik Mandrač. Od kod črpa navdih za svoje pesmi?
"Moji so bili ubogi ljudje in vsi okrog njih so bili tudi ubogi ljudje. Se spomnim, hodili so delat v Trst, v tovarne. Me veseli to ... ne da so bili ubogi. Veseli me črpanje iz tega uboštva, ker so ljudje že pozabili, pozabljajo. Posebno mladi!"
893 epizod
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Dora Beržan kulturo nosi v duši že od majhnih nog. Knjige je kot deklica prebirala na skrivaj, saj je bilo za njeno mamo branje brezdelje. 40 let je živela v Milanu, kamor se je preselila z možem. Pri 65-ih se je vrnila v Izolo in začela pisati pesmi. Danes si lahko v knjižnici izposodite dve knjigi pod kateri se je podpisala, trenutno piše tretjo, svoje misli pa včasih izlije na papir tudi za lokalni izoljanski tednik Mandrač. Bogato skrinjo življenjskih izkušenj, spoznanj in razmišljanj je odprla Darji Pograjc, ki je pogovor posnela za oddajo Storž.
Izolčanka Dora Beržan navdih za svoje socialne pesmi črpa iz uboštva
Štiriinosemdesetletna Dora Beržan kulturo nosi v duši že od majhnih nog. Knjige je kot deklica prebirala na skrivaj, saj je bilo branje za njeno mamo brezdelje. Štirideset let je živela v Milanu, kamor se je preselila z možem. Tam se je preživljala s prevajanjem in učenjem, prijela je za vsako delo, ki se je ponudilo. Pri 65 letih se je preselila nazaj v Izolo in začela pisati pesmi.
"Sem izolska pesnica. Pravzaprav izolanska rečemo mi. Ne rečemo izolska, ampak izolanska. Zato ker to pride od Izola, Izolan, izolanska. To bi bilo pravilno. Ampak v pravopisu ni tako; zdi se mi, da je izolska.
"No, dobro, da ne bom začela polemično," hitro doda in se nasmehne: "Drugače nisem polemična, ampak to mi je zelo pri duši." Na kavni mizici v dnevni sobi gospe Beržan opazim dve knjigi – avtor prve je Avstrijec Robert Musil, avtor druge Pablo Neruda. To, drugo je kupila ob zadnjem obisku Milana. Vedno ga je občudovala, še doda, zdaj, ko vsak večer prebira njegovo poezijo – v španskem in italijanskem jeziku – pa ga občuduje še bolj. Je tudi članica bralnega kluba Kira knjiga, ki ga vodi prevajalka in literarna kritičarka Diana Pungeršič.
"Nam da nasvete in poglabljanja o knjigah. To me izredno veseli, ker sem precej slovenščine pozabila, ko sem bila 40 let zunaj. Torej, časopise si čital šele mesec dni pozneje itn. Tako da sem večinoma čitala italijansko."
Danes si lahko v knjižnici izposodite dve knjigi, pod kateri se je podpisala. Zdaj piše tretjo, svoje misli pa včasih izlije na papir tudi za lokalni izolski tednik Mandrač. Od kod črpa navdih za svoje pesmi?
"Moji so bili ubogi ljudje in vsi okrog njih so bili tudi ubogi ljudje. Se spomnim, hodili so delat v Trst, v tovarne. Me veseli to ... ne da so bili ubogi. Veseli me črpanje iz tega uboštva, ker so ljudje že pozabili, pozabljajo. Posebno mladi!"
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Tovarištvo, medsebojna pomoč, delovanje v skromnih razmerah ? so spomini, ki jih iz časa druge svetovne vojne nosi v srcu partizanka, zdravnica in znanstvenica dr. Zora Konjajev. Rojena na Ptuju, izhaja iz rodu Stritarjev, glasbenikov in pisateljev, ves čas pa je živela v Ljubljani. Kot mlado študentko jo je ujela vojna, ki se ji je priključila. Delala je v partizanski bolnišnici Kanižarica, po osvoboditvi pa diplomirala, se specializirala za pediatrijo, doktorirala in življenje posvetila tudi profesuri in znanstvenemu raziskovanju. V tednu, ko slavimo 70 let svobode, sta z Lucijo Fatur začeli pogovor prav o svobodi. Kaj je pravzaprav svoboda?
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Ema Andoljšek se je upokojila pred 16-imi leti, a to še zdaleč ne pomeni, da je njeno življenje kaj bolj mirno ali manj aktivno kot takrat, ko je bila še zaposlena. Enkrat na teden poučuje nemški jezik na Univerzi za tretje življenjsko obdobje, prosti čas pa namenja potovanjem, kmetovanju in izdelovanju pravih malih umetnin v obliki zapletenih vezenin. Na njih upodablja člane svoje družine, znane motive slovenskih slikarjev, zadnje čase pa navdih išče v panorami, ki jo ponuja naše glavno mesto. Emo Andoljšek je na pogovor povabila Darja Pograjc.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Gospa Tončka Stanonik izhaja iz družine, kjer je klekljal že njen oče, saj prihaja iz Žirov. Klekljanje jo spremlja že vse življenje, kot slavistka pa je klekljanju posvetila kar nekaj knjig, pravijo ji kar klekljarska pisateljica. Poleg tega je objavljala tudi pravljice in kratke otroške zgodbe na takratnem Radiu Ljubljana in v revijalnem tisku. O življenju, prepletenem s knjigami in klekljanjem se je s Tončko Stanonik pogovarjala Lucija Fatur.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Gospa Anica Čandek že več kot dve leti biva v Domu starejših občanov Fužine, kjer dnevnih aktivnosti ne manjka. Dneve si tako krajša z risanjem, šivanjem in petjem, občasno pa se, skupaj z ostalimi stanovalci, odpravi tudi na kakšen izlet. V pogovoru z Juretom Čepinom je med drugim dejala, da ji je kljub nekaterim težkim trenutkom v preteklosti danes lepo in da se v mislih večkrat vrne v svoj rojstni kraj, Dobliče pri Črnomlju.
Gospa Anica Čandek že več kot dve leti biva v Domu starejših občanov Fužine, kjer dnevnih aktivnosti ne manjka. Dneve si tako krajša z risanjem, šivanjem in petjem, občasno pa se, skupaj z ostalimi stanovalci, odpravi tudi na kakšen izlet. V pogovoru z Juretom Čepinom je med drugim dejala, da ji je kljub nekaterim težkim trenutkom v preteklosti danes lepo in da se v mislih večkrat vrne v svoj rojstni kraj, Dobliče pri Črnomlju.
kjer se povežejo študentje AGRTF s starejšimi, gostje Ivan Korelc, Katarina Morelo in Meta Žgur
kjer se povežejo študentje AGRTF s starejšimi, gostje Ivan Korelc, Katarina Morelo in Meta Žgur
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Če ste kdaj kupovali čevlje v italijanski Gorici, potem poznate trgovine Kosič. Zdaj v njih dela že 3. generacija slovenske družine; tisti, ki je posel najbolj razvil in ga nato, tako kot je v navadi, prepustil svojim otrokom, je gospod Andrej Kosič. 82-letni upokojenec ima poleg smisla za čevlje in podjetništvo tudi umetniško žilico. Z njim se je pogovarjala Ana Skrt.
Oči svetovne javnosti bodo jutri, 12. februarja 2015, znova uprte v avstrijsko glavno mesto, saj bo tam potekal znameniti operni ples, že 58-i po vrsti. Za 5.150 plesnih gostov in poldrugi milijon televizijskih gledalcev bodo med drugim nastopili španski baritonist Carlos Alvarez, orkester Dunajske državne opere in debitanti salzburške plesne šole. V današnjem Storžu pa vašo pozornost, dragi poslušalci in poslušalke, usmerjamo k človeku, ki je tudi po navadi v središču pozornosti na dunajskem opernem plesu, a ne zaradi svojih plesnih talentov. Gradbeni podjetnik, oče, mož, samopromotor in član visokih krogov – vse to in še več se skriva za imenom Richard Lugner. Z njim sta se na Dunaju za oddajo Storž pogovarjali Nadia Petauer in Tina Lamovšek.
Gospa Ani Belina je mladostna gospa. Svoj dom v tretjem življenjskem obdobju je v Domu Danice Vogrinec v Mariboru, v enoti Tabor, našla že pred skoraj 25-imi leti. Njena sobica je kot njena energija – mladostna, v barvah, z mnogimi prisrčnimi dodatki, predvsem pa stene krasijo njeni izdelki. Dolgočasja gospa Ani zares ne pozna, v aktivnostih uživa prav vsak dan. Del popoldneva sta z njo preživela Lucija Fatur in Peter Močnik.
Darinka Kladnik je upokojena novinarka in avtorica ducata knjig. Njena prva je izšla že leta 1990, ustvarjala pa je že dosti prej, od radijskih iger do romanov, mnogi so obležali tudi v predalu. K pisanju jo spodbuja zlasti zanimanje za preteklost. Njena zadnja knjiga pa je nekoliko drugačna. Na papir je namreč prenesla domislice svoje vnukinje in dodala še domislice drugih predšolskih otrok, da bi se ne izgubile in pozabile. Z njo spodbuja vse, ki imajo radi otroke, še zlasti pa babice in dedke, k ustvarjanju in ohranjanju otroške dediščine. V tokratni oddaji Storž bo Darinka Kladnik spregovorila o knjigi, o otroški domišljiji ter o odnosih med starimi starši in vnuki. Z njo se je pogovarjal Peter Močnik.
Neveljaven email naslov