Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Alternative vizije Slovenije iz 80-tih let

26.12.2015

Osamosvojitev Slovenije ni bila samo niz ustavno-pravnih dejanj in političnih odločitev. Vzporedno s krepitvijo prepričanja, da je čas zrel za uresničitev pravice do samoodločbe slovenskega naroda, so intenzivno potekali procesi demokratizacije družbe na vseh ravneh. Kritična mnenja in razmisleke so najbolj dejavni predstavniki civilne družbe tedanjega časa artikulirali na različne načine. Novinarji, publicisti, pisatelji, glasbeniki, prostovoljci, borci za človekove in državljanske pravice, ekologi in številni drugi "alternativci" slovenske osamosvojitve in demokratizacije - v nizu pogovorov v oddaji,, ki sta jo pripravila Goran Dekleva in Bojan Leskovec.

Pogovor s civilnodružbenimi akterji slovenske pomladi ob 25. obletnici plebiscita

Že četrt stoletja 26. decembra z državnim praznikom obeležujemo obletnico plebiscita, političnega dejanja par excellence, na katerem se je tik pred iztekom leta 1990 88,5 % vseh v register vpisanih volivk in volivcev odločilo za ustanovitev samostojne, neodvisne države Slovenije. Toda plebiscit sam vendarle ni potekal 26. 12. 1990, kakor bi sicer lahko mislili. Tistega dne se je namreč z rezultati plebiscitarnega odločanja uradno seznanila slovenska skupščina, medtem ko so se ljudje na volišča v resnici napotili že tri dni prej, torej 23. decembra 1990. Pa, po pravici rečeno, bi niti ta dan nikoli ne napočil, ko bi ga ne pripravljalo večletno, zlagoma naraščajoče družbeno vrenje, to je, splošno in vedno bolj glasno izraženo nezadovoljstvo s političnimi, socialnimi, ekonomskimi in kulturnimi razmerami, v katerih smo v osemdesetih letih živeli Slovenci.

Smeli bi torej reči, da je bil dan plebiscitarne odločitve pravzaprav kulminacija številnih predhodnih kritičnih intervencij v slovenski javni prostor, intervencij, ki so jih prispevali posamezniki in posameznice kar najrazličnejših ozadij, prepričanj, nazorov in tudi interesov. Tako so se vso drugo polovico osemdesetih vztrajno oglašali zanesenjaški mirovniki, ekologi in zgodnji borci za pravice LGBT skupnosti, v javno debato so posegali stari, prekaljeni oporečniki, pisatelji, filozofi, družbeni teoretiki in drugi intelektualci, katoliška društva so terjala temeljne pravice glede svobode izražanja vere, vsem na očeh so meje umetniške svobode na svojih prireditvah premikali rock in pank glasbeniki, eksperimentalni gledališčniki, avantgardni likovniki.

Z današnjega stališča se kaj lahko zazdi, da so bila vsa ta prizadevanja del enega samega, ne sicer centralno vodenega, vendar v temelju homogenega procesa, ki mu danes pač zlahka nadenemo krovno ime »slovenska pomlad«. Pa ni bilo čisto tako. Po besedah dr. Bernarda Nežmaha, ki je v osemdesetih delal kot urednik na Mladini, je bil duh časa sicer res usmerjen v splošno prevpraševanje uradnih resnic, politične ortodoksije in družbenega statusa quo, vendar je bilo konkretne koordinacije med različnimi akterji te odjuge le malo:

Priznam; na Radiu Študent in na Mladini smo seveda slišali za Zaliv Borisa Pahorja, vendar ga nihče ni bral. Pa – objektivno gledano – naši pogledi niso bili tako različni. Tisto, kar je bilo za Mladino značilno, je bila potreba po tem, da nimamo nad sabo tutorjev. In to ne samo partijskih; ljudje, ki smo bili na Mladini, prav tako nismo imeli želje, da bi delovali v senci nasvetov ali sugestij, ki bi prihajale iz vrst sodelavcev Nove revije. Zato je navsezadnje vsakdo hodil svojo lastno pot.

Kar pa je vsem tem raznolikim kritičnim glasovom v drugi polovici osemdesetih vendarle dajalo nekakšno koherenco, je bilo spoznanje, da tako, kakor so bile stvari na Slovenskem vodene dotlej, v prihodnje preprosto ne bo več šlo. Jani Kovačič, legendarni kantavtor, ki je tedanji slovenski stvarnosti nastavljal ogledalo s pesmimi, kot so bile Delam, Žare lepotec in Revolucija, se v tem smislu spominja, da je dolgo časa bolj kot na slovensko državnost in samostojnost čisto enostavno mislil na izboljšanje življenjskih razmer:

Bolj kot države sem si želel splošne demokratizacije slovenske družbe. Ker pa ga je takrat Miloševič tako lomil, se je natanko v imenu te želje po demokratizaciji slovenska osamosvojitev navsezadnje pokazala kot edina možna rešitev.

Podobno pripovedujejo tudi drugi, ki so pomagali poganjati slovenski civilnodružbeni obrat v tistih letih. V jedru prizadevanj in tveganj tistega časa so bile pač sanje o svobodi – svobodi mišljenja, govorjenja, pisanja, gibanja, političnega združevanja, umetniškega ustvarjanja. Lastna nacionalna država se je v tem kontekstu manj kot cilj sam po sebi kazala predvsem kot uporabno orodje za dosego te sanjane svobode. In to ne le na kolektivni ravni. Kot pojasnjuje književnik, eden utemeljiteljev pesniškega modernizma pri nas, Veno Taufer:

Ko sem začel pisati poezijo in članke – to je bilo sredi petdesetih let –, je bilo močno problematično že to, če si (da bi tako vsaj posredno pokazal svojo voljo po individualnosti) napisal pesem brez vejic in pik, kaj šele, če si zapisal tisto, kar si dejansko mislil in čutil.

No, danes se prav gotovo nihče izmed pripadnikov slovenske politične in gospodarske elite ne spotika ob rabo ločil v literarnih delih. Toda – ali to že kar pomeni, da smo dejansko dosegli tisto svobodo, ki je s svojimi svetlimi obljubami razgibavala Slovenke in Slovence v osemdesetih? – Sociolog dr. Tomaž Mastnak, ki se je s svojimi kolumnami uveljavil kot eden najpomembnejših oblikovalcev javnega mnenja v osemdesetih, nima nobenih iluzij – po njegovem je diktat partijskega centralnega komiteja zamenjal diktat dereguliranega trga in interesov največjih članic Evropske unije:

Ljudje se obnašajo in odločajo ne kot subjekti političnega življenja, temveč kot potrošniki. Evropska unija pa, kot je bila postavljena, ni rešila osnovnih političnih vprašanj: kje je sedež suverenosti; kdo odloča o čem? Zato so se odločitve sprejemale na neformalen način. To pomeni, da so v Evropi svojo voljo lahko uveljavili pred tisti, ki so močni. In obratno: kdor ni v centru moči, je počasi politično razlaščen in ekonomsko marginaliziran. Tako se zdi,, da je Slovenija deset let po vključitvi v Unijo postala kolonialna provinca.

Je potemtakem čas za zagon novega civilnodružbenega vrenja? – Budni, aktivni in kritično razmišljujoči državljani so seveda vselej dobrodošli, toda novinarko, publicistko in prevajalko Alenko Puhar, ki je že v osemdesetih obilo pisala o pod socializmom zamolčanih, tabuiziranih temah slovenske zgodovine, skrbi, da nam, ironično, v času vseprisotnosti svetovnega spleta in družabnih omrežij pravzaprav manjka ustreznih kanalov sporočanja, ki bi dejansko omogočali tehtno, poglobljeno in zavezujočo komunikacijo med državljankami in državljani:

Upad poštenih, tiskanih publikacij zelo negativno vpliva na kvaliteto misli, ki jih izražamo. Veste, ta internetna izmenjava misli in podatkov je seveda izredno pozitivna stvar, žal pa so komentarji – eno- ali kvečjemu dvovrstični –, ki temu sledijo, pač na nivoju komaj artikuliranih misli. In to spremlja splošen upad ravni kvalificirane, trezne razprave o čemerkoli pravzaprav.

Je torej družbeni, politični, ekonomski, socialni in kulturni položaj, v katerem smo se četrt stoletja po plebiscitu znašli, nespremenljiv, nepopravljiv, dokončno zavožen in brezupen? – Morda. A ob tem velja pomisliti, da se je v podobnih odtenkih družbena situacija kazala številnim Slovenkam in Slovencem še konec sedemdesetih … In če obstaja kak trajen, obče veljaven nauk, ki ga velja potegniti iz slovenske pomladi osemdesetih, je to slej ko prej ta, da je sprememba čisto zares vselej mogoča.


Studio ob 17.00

4579 epizod


Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.

Alternative vizije Slovenije iz 80-tih let

26.12.2015

Osamosvojitev Slovenije ni bila samo niz ustavno-pravnih dejanj in političnih odločitev. Vzporedno s krepitvijo prepričanja, da je čas zrel za uresničitev pravice do samoodločbe slovenskega naroda, so intenzivno potekali procesi demokratizacije družbe na vseh ravneh. Kritična mnenja in razmisleke so najbolj dejavni predstavniki civilne družbe tedanjega časa artikulirali na različne načine. Novinarji, publicisti, pisatelji, glasbeniki, prostovoljci, borci za človekove in državljanske pravice, ekologi in številni drugi "alternativci" slovenske osamosvojitve in demokratizacije - v nizu pogovorov v oddaji,, ki sta jo pripravila Goran Dekleva in Bojan Leskovec.

Pogovor s civilnodružbenimi akterji slovenske pomladi ob 25. obletnici plebiscita

Že četrt stoletja 26. decembra z državnim praznikom obeležujemo obletnico plebiscita, političnega dejanja par excellence, na katerem se je tik pred iztekom leta 1990 88,5 % vseh v register vpisanih volivk in volivcev odločilo za ustanovitev samostojne, neodvisne države Slovenije. Toda plebiscit sam vendarle ni potekal 26. 12. 1990, kakor bi sicer lahko mislili. Tistega dne se je namreč z rezultati plebiscitarnega odločanja uradno seznanila slovenska skupščina, medtem ko so se ljudje na volišča v resnici napotili že tri dni prej, torej 23. decembra 1990. Pa, po pravici rečeno, bi niti ta dan nikoli ne napočil, ko bi ga ne pripravljalo večletno, zlagoma naraščajoče družbeno vrenje, to je, splošno in vedno bolj glasno izraženo nezadovoljstvo s političnimi, socialnimi, ekonomskimi in kulturnimi razmerami, v katerih smo v osemdesetih letih živeli Slovenci.

Smeli bi torej reči, da je bil dan plebiscitarne odločitve pravzaprav kulminacija številnih predhodnih kritičnih intervencij v slovenski javni prostor, intervencij, ki so jih prispevali posamezniki in posameznice kar najrazličnejših ozadij, prepričanj, nazorov in tudi interesov. Tako so se vso drugo polovico osemdesetih vztrajno oglašali zanesenjaški mirovniki, ekologi in zgodnji borci za pravice LGBT skupnosti, v javno debato so posegali stari, prekaljeni oporečniki, pisatelji, filozofi, družbeni teoretiki in drugi intelektualci, katoliška društva so terjala temeljne pravice glede svobode izražanja vere, vsem na očeh so meje umetniške svobode na svojih prireditvah premikali rock in pank glasbeniki, eksperimentalni gledališčniki, avantgardni likovniki.

Z današnjega stališča se kaj lahko zazdi, da so bila vsa ta prizadevanja del enega samega, ne sicer centralno vodenega, vendar v temelju homogenega procesa, ki mu danes pač zlahka nadenemo krovno ime »slovenska pomlad«. Pa ni bilo čisto tako. Po besedah dr. Bernarda Nežmaha, ki je v osemdesetih delal kot urednik na Mladini, je bil duh časa sicer res usmerjen v splošno prevpraševanje uradnih resnic, politične ortodoksije in družbenega statusa quo, vendar je bilo konkretne koordinacije med različnimi akterji te odjuge le malo:

Priznam; na Radiu Študent in na Mladini smo seveda slišali za Zaliv Borisa Pahorja, vendar ga nihče ni bral. Pa – objektivno gledano – naši pogledi niso bili tako različni. Tisto, kar je bilo za Mladino značilno, je bila potreba po tem, da nimamo nad sabo tutorjev. In to ne samo partijskih; ljudje, ki smo bili na Mladini, prav tako nismo imeli želje, da bi delovali v senci nasvetov ali sugestij, ki bi prihajale iz vrst sodelavcev Nove revije. Zato je navsezadnje vsakdo hodil svojo lastno pot.

Kar pa je vsem tem raznolikim kritičnim glasovom v drugi polovici osemdesetih vendarle dajalo nekakšno koherenco, je bilo spoznanje, da tako, kakor so bile stvari na Slovenskem vodene dotlej, v prihodnje preprosto ne bo več šlo. Jani Kovačič, legendarni kantavtor, ki je tedanji slovenski stvarnosti nastavljal ogledalo s pesmimi, kot so bile Delam, Žare lepotec in Revolucija, se v tem smislu spominja, da je dolgo časa bolj kot na slovensko državnost in samostojnost čisto enostavno mislil na izboljšanje življenjskih razmer:

Bolj kot države sem si želel splošne demokratizacije slovenske družbe. Ker pa ga je takrat Miloševič tako lomil, se je natanko v imenu te želje po demokratizaciji slovenska osamosvojitev navsezadnje pokazala kot edina možna rešitev.

Podobno pripovedujejo tudi drugi, ki so pomagali poganjati slovenski civilnodružbeni obrat v tistih letih. V jedru prizadevanj in tveganj tistega časa so bile pač sanje o svobodi – svobodi mišljenja, govorjenja, pisanja, gibanja, političnega združevanja, umetniškega ustvarjanja. Lastna nacionalna država se je v tem kontekstu manj kot cilj sam po sebi kazala predvsem kot uporabno orodje za dosego te sanjane svobode. In to ne le na kolektivni ravni. Kot pojasnjuje književnik, eden utemeljiteljev pesniškega modernizma pri nas, Veno Taufer:

Ko sem začel pisati poezijo in članke – to je bilo sredi petdesetih let –, je bilo močno problematično že to, če si (da bi tako vsaj posredno pokazal svojo voljo po individualnosti) napisal pesem brez vejic in pik, kaj šele, če si zapisal tisto, kar si dejansko mislil in čutil.

No, danes se prav gotovo nihče izmed pripadnikov slovenske politične in gospodarske elite ne spotika ob rabo ločil v literarnih delih. Toda – ali to že kar pomeni, da smo dejansko dosegli tisto svobodo, ki je s svojimi svetlimi obljubami razgibavala Slovenke in Slovence v osemdesetih? – Sociolog dr. Tomaž Mastnak, ki se je s svojimi kolumnami uveljavil kot eden najpomembnejših oblikovalcev javnega mnenja v osemdesetih, nima nobenih iluzij – po njegovem je diktat partijskega centralnega komiteja zamenjal diktat dereguliranega trga in interesov največjih članic Evropske unije:

Ljudje se obnašajo in odločajo ne kot subjekti političnega življenja, temveč kot potrošniki. Evropska unija pa, kot je bila postavljena, ni rešila osnovnih političnih vprašanj: kje je sedež suverenosti; kdo odloča o čem? Zato so se odločitve sprejemale na neformalen način. To pomeni, da so v Evropi svojo voljo lahko uveljavili pred tisti, ki so močni. In obratno: kdor ni v centru moči, je počasi politično razlaščen in ekonomsko marginaliziran. Tako se zdi,, da je Slovenija deset let po vključitvi v Unijo postala kolonialna provinca.

Je potemtakem čas za zagon novega civilnodružbenega vrenja? – Budni, aktivni in kritično razmišljujoči državljani so seveda vselej dobrodošli, toda novinarko, publicistko in prevajalko Alenko Puhar, ki je že v osemdesetih obilo pisala o pod socializmom zamolčanih, tabuiziranih temah slovenske zgodovine, skrbi, da nam, ironično, v času vseprisotnosti svetovnega spleta in družabnih omrežij pravzaprav manjka ustreznih kanalov sporočanja, ki bi dejansko omogočali tehtno, poglobljeno in zavezujočo komunikacijo med državljankami in državljani:

Upad poštenih, tiskanih publikacij zelo negativno vpliva na kvaliteto misli, ki jih izražamo. Veste, ta internetna izmenjava misli in podatkov je seveda izredno pozitivna stvar, žal pa so komentarji – eno- ali kvečjemu dvovrstični –, ki temu sledijo, pač na nivoju komaj artikuliranih misli. In to spremlja splošen upad ravni kvalificirane, trezne razprave o čemerkoli pravzaprav.

Je torej družbeni, politični, ekonomski, socialni in kulturni položaj, v katerem smo se četrt stoletja po plebiscitu znašli, nespremenljiv, nepopravljiv, dokončno zavožen in brezupen? – Morda. A ob tem velja pomisliti, da se je v podobnih odtenkih družbena situacija kazala številnim Slovenkam in Slovencem še konec sedemdesetih … In če obstaja kak trajen, obče veljaven nauk, ki ga velja potegniti iz slovenske pomladi osemdesetih, je to slej ko prej ta, da je sprememba čisto zares vselej mogoča.


04.06.2018

Povolilna kombinatorika

Parlamentarne volitve so izrisale novo politično sliko Slovenije. Ta kaže, da bo pot do nove vlade dolga in zahtevna.V oddaji o mogočih scenarijih, ki bi lahko pripeljali do nove vlade in o tem kaj volilni rezultati pomenijo za posamične stranke.


01.06.2018

Predvolilno soočenje

Nekaj ur pred začetkom volilnega molka se na Radiu Slovenija še zadnjič soočajo predsednica in predsedniki strank oziroma list, ki kandidirajo v vseh volilnih enotah. Kakšno vlado lahko pričakujemo po tretjem juniju in koliko obljub bo že v ponedeljek le še preteklost?


31.05.2018

Mariborska univerza pred rektorskimi volitvami

Pred bližajočimi se rektorskimi volitvami, 5. junija, svoja stališča do ključnih vprašanj mariborske alme mater soočajo kandidati za rektorja Žan Jan Oplotnik, Niko Samec, Zdravko Kačič in Jernej Turk. Kaj pričakujejo, kaj zagovarjajo, kje vidijo razvojne perspektive in največje izzive druge največje javne univerze v državi? Voditeljica Katarina Klep Černejšek.


30.05.2018

Predvolilno soočenje parlamentarnih strank

Na Radiu Slovenija pred nedeljskimi volitvami soočamo parlamentarne stranke, tokrat na temo aktualnih delavskih vprašanj, kot so prekarno delo, pokojninska reforma in seveda zdravstveni sistem.


29.05.2018

Italijanska politična kriza

Potem ko je v Italiji po volitvah propadel poskus oblikovanja vlade Lige in Gibanja petih zvezd, je predsednik Sergio Matarella mandat za njeno sestavo podelil ekonomistu Carlu Cottarelliju. Njegova vlada naj bi bila začasna, tehnična, z nalogo pripraviti proračun za prihodnje leto. Najpozneje v začetku prihodnjega leta tako Italijo čakajo nove predčasne volitve. Predsednik Gibanja petih zvezd medtem poziva k odstavitvi predsednika države.


28.05.2018

Gozd je kultura

Slovenija je dežela gozdov, saj ti pokrivajo več kot polovico naše države. Ponašamo se z nedavnim vpisom nedotaknjenih prvinskih gozdov, rezervatov Pragozd Krokar in Snežnik-Ždrocle, na seznam Svetovne dediščine in s tem na zemljevid pomembnih turističnih destinacij z bukovim gozdom v svetovnem merilu. O tem kako gospodarimo z gozdovi, kaj jih ogroža ali se zmanjšuje bioekološka stabilnost gozdov.


25.05.2018

Ameriški predsednik odpovedal srečanje s severnokorejskim voditeljem

Ameriški predsednik Donald Trump je v posebnem pismu obvestil severnokorejskega voditelja Kim Jong-una, da odpoveduje njuno srečanje 12. junija v Singapurju. Trump je zapisal, da je to zaradi »hude jeze in odprte sovražnosti« v zadnjih izjavah severnokorejskega vodstva. Strokovnjaki ugibajo, kaj bi bilo v ozadju te odpovedi; morda Severna Koreja ni želela popolnega konca svojega oboroževalnega programa in izročitve jedrskega orožja. Zdaj je zelo vprašljiv tudi dialog obeh Korej. Veliko bo tudi odvisno od severnokorejskega odgovora ameriškemu predsedniku.


24.05.2018

Uredba o varstvu podatkov – GDPR zdaj enotno v vsej EU

25. maja se začenja uporabljati Splošna uredba o varstvu podatkov, s katero bo to področje enotno urejeno po celotni EU. Z novo uredbo smo pridobili več pravic. Pogoji za obdelovanje osebnih podatkov bodo zdaj strožji;celo več – posameznik bo lahko uveljavil pravico do pozabe. Najpomembnejši novosti za upravljavce zbirk osebnih podatkov, sta način pridobivanja osebne privolitve za obdelavo osebnih podatkov in imenovanje pooblaščene osebe za varstvo osebnih podatkov. Poznavalci ocenjujejo, da bodo pri uresničevanju uredbe imela kar nekaj težav srednja in manjša podjetja, Vsaka novost pa je tudi tržna niša. Na trgu so se pojavili številni ponudniki, ki podjetjem obljubljajo uskladitev z novo uredbo. A tudi pri tem kritična distanca in zdrava pamet ne bosta odveč.


23.05.2018

Predvolilno soočenje - neparlamentarne stranke

Na državnozborskih volitvah bo tokrat nastopilo veliko število neparlamentarnih strank. Prisluhnete njihovim odgovorom na aktualna vprašanja.


22.05.2018

Mladi o politiki

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.


21.05.2018

Kraljeve glave

V Evropi obstaja kar 12 monarhij, čeprav se kraljevi svet vrti predvsem okoli britanske kraljeve družine in ta čas, seveda, kraljevske poroke. A kakšna je njihova dejanska moč, kakšno je njihovo mesto v svetovni politiki, sodobni družbi parlamentarnih in demokratičnih ureditev ter kakšna je njihova usoda?


18.05.2018

Letos prvič, na pobudo Slovenije: 20. maj – svetovni dan čebel

20-ti maj bo letos prvič svetovni dan čebel, in to na pobudo Slovenije. Dogodki, povezani z njim, bodo opozorili na pomen čebel in divjih opraševalcev za človeštvo. Od opraševanja je odvisna tretjina pridelane hrane, opraševalcev pa je vsak dan manj. Leta 2016 so v ZDA izgubili tretjino medonosnih čebel, Evropi grozi izumrtje skoraj 10% vrst čebel. Kako hitro izumirajo čmrlji, muhe , hrošči, metulji in drugi opraševalci pa niti ne vemo. V oddaji o pomenu čebelarstva.


17.05.2018

Priprave na maturo

Kako naj se maturanti pripravijo na pisanje druge izpitne pole za slovenski jezik, ki mladim predstavlja največji izziv? Kje izgubljajo točke pri matematiki in komu je namenjen višji nivo tega predmeta na splošni maturi? Zakaj je geografija najbolj priljubljen izbirni predmet na splošni maturi in ali se zaradi pravopisnih napak pri zemljepisnih imenih odbije točka? Kako naj se mladi najbolje pripravijo na drugo izpitno polo za slovenščino, na matematiko in na geografijo? Povedali pa bomo tudi, kakšni so po objavi rezultatov (11. julij) postopki vpogleda v izpitno dokumentacijo in pritožbe. Odgovore smo poiskali pri profesorju slovenščine na II. gimnaziji Maribor Dragu Megliču, ravnatelju Gimnazije Šentvid mag. Jaki Erkerju, profesorici geografije Mateji Krumpak z II. gimnazije Maribor in direktorju Državnega izpitnega centra dr. Darku Zupancu. Naši mladi sogovorniki pa so bili dijaki Gimnazije Ledina: Katja Omahna, Petra Belec, Eva Bartol, Maša Zidar in Matic Juvan.


16.05.2018

Predvolilno soočenje - parlamentarne stranke

Na Radiu Slovenija nadaljujemo soočenja predstavnikov političnih strank, ki se potegujejo za glasove na junijskih volitvah v državni zbor. Tokrat se s predstavniki parlamentarnih strank pogovarjamo o gospodarskih temah in izzivih zunanje politike. Voditelja Urška Jereb in Luka Robida.


15.05.2018

V tednu ljubiteljske kulture v ospredju folklora

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.


14.05.2018

Ljubljana je vse bolj zaželeni cilj turistov

Zdi se, da nas je v zadnjih letih turizem v slovenski prestolnici nekoliko presenetil. Nismo več le postaja na poti v druge kraje. Gostje prihajajo k nam, ker želijo videti prav Ljubljano in jo doživeti. Naš izziv pa je, da gostu ne ponudimo le prenočišča in hrane, ampak, da se mu odpremo, mu dovolimo, da se nam pridruži in deli z nami naš življenjski utrip. Kakšen je turistični utrip Ljubljane?


11.05.2018

Evropska unija – še zmeraj zgodba o uspehu?

Že nekaj časa lahko z zaskrbljenostjo opazujemo naraščanje populizmov in evroskepticizma ter pomanjkanje solidarnosti v Evropski uniji. Povezava prvič v zgodovini sooča z izstopanjem katere izmed članic. V igri moči med Združenimi državami Amerike in Rusijo se Unija zdi kot stranski igralec. Je Evropska unija še vedno zgodba o uspehu? Kaj lahko po oblikovanju nove nemške vlade in leto dni po zmagi Macrona pričakujemo od francosko-nempke naveze? Več v Studiu ob 17h z voditeljico Špelo Novak.


10.05.2018

Iranski jedrski program

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.


09.05.2018

Volitve 2018: Prvo soočenje na Radiu Slovenija

Pred parlamentarnimi volitvami soočamo predsednike strank in list, ki kandidirajo v vseh osmih volilnih enotah. Iščemo odgovore na ključne izzive prihodnosti, da vam tretjega junija olajšamo izbiro. Soočenje vodita Nika Benedik in Tomaž Celestina.


08.05.2018

Onesnaženost Jadranskega morja

Plastika je zelo uporabna snov – njena pomanjkljivost pa je, da zelo počasi razpada. Da onesnaženje z njo ni težava le v Tihem oceanu, smo se te dni lahko prepričali tudi sami, ko smo opazovali prizore ob naši obali. A ta težava ni nova, saj je po nekaterih raziskavah prav Jadransko morje med najbolj onesnaženimi z mikroplastiko. Seveda ne gre le za estetski problem; že več let se v morju dogaja množičen pogin živali, plastika pa se je ob tem nenačrtovano znašla tudi v naši prehrani.


Stran 81 od 229
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov