Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Danes: Kidričevo, Lenart, Šenčur… beguncev noče nihče, več kot polovica Slovencev je za drastične ukrepe proti njim, del politike pa celo podžiga nestrpnost in sovraštvo do migrantov in ljudi, ki bežijo pred vojno. Potem ko smo pred pol leta na železniških postajah po Evropi videli napise z dobrodošlico beguncem, smo zdaj priče vse glasnejšemu sovražnemu govoru, nasilnim, z nestrpnostjo do tujcev prežetim dogodkom, vnovičnemu postavljanju mej in zidov. Zakaj begunce dojemamo kot veliko grožnjo? Kje bi morali iskati rešitve in predvsem, kako se bosta morali spremeniti Slovenija in Evropa?
Danes: Kidričevo, Lenart, Šenčur… beguncev noče nihče, več kot polovica Slovencev je za drastične ukrepe proti njim, del politike pa celo podžiga nestrpnost in sovraštvo do migrantov in ljudi, ki bežijo pred vojno. Potem ko smo pred pol leta na železniških postajah po Evropi videli napise z dobrodošlico beguncem, smo zdaj priče vse glasnejšemu sovražnemu govoru, nasilnim, z nestrpnostjo do tujcev prežetim dogodkom, vnovičnemu postavljanju mej in zidov. Zakaj je prišlo do premika diskurza od solidarnostnega do močno odklonilnega odnosa do migrantov, zakaj begunce dojemamo kot veliko grožnjo? Kje bi morali iskati rešitve in predvsem, kako se bosta morali spremeniti Slovenija in Evropa?
O tem smo se pogovarjali z dr. Marino Lukšič Hacin, predstojnico Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, dr. Alešem Bučarjem Ručmanom, docentom na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru, dr. Primožem Šterbencem, docentom na Fakulteti za management Univerze na Primorskem, in dr. Mitjo Žagarjem z Inštituta za narodnostna vprašanja. Sledi nekaj poudarkov iz pogovora.
Dr. Marina Lukšič Hacin: “Če si nalijemo čistega vina, moramo priznati, da so ljudje, ki prihajajo iz neslovenskega okolja, v Sloveniji bolj ali manj nedobrodošli. Temu odnosu lahko sledimo še v čas, ko je bila Slovenija še republika ZFR Jugoslavije, pa vendar ni bilo tako ekstremno, kot se ta odnos sprevrže skozi pogrom proti izbrisanim, torej v času nacionalnega prebujenja in graditve države. Naše okolje na sploh ni pretirano naklonjeno in solidarno do Neslovencev, pa naj govorimo o manjšinah, Romih, in tudi izseljencih – če so slednji druge veroizpovedi, pa je to le še en dodaten razlog za intenzivno stigmo.”
Dr. Aleš Bučar Ručman: “Dokler nismo bili neposredno vpleteni, je bila begunska kriza težava, s katero se nismo želeli soočiti. Iz tega se vidi naš dvojni odnos do tega problema. Pa tudi v tem, kako smo najprej obsojali ukrepe, ki so jih drugi izvajali (npr. na Madžarskem), mi jih pa zdaj kopiramo. V Sloveniji se opazi jasna ločina med tistim, kar je bilo v javnem diskurzu poimenovano kot prvi in drugi begunski val. Septembra nasprotovanja ni bilo videti, večina je prihod podpirala, aktivirala se je pomoč. V drugem valu pa se zgodi v Sloveniji pomembna sprememba – drugod v Evropi je bilo nekoliko drugače, čeprav so bili vzorci podobni. Po zaprtju madžarske meje, po vzpostavitvi ograje in hitrih sodišč za kazniva dejanja poškodovanja te ograje, ko se je prihod ljudi preusmeril čez Slovenijo in ko se je zdelo, da je stvar popolnoma ušla izpod kontrole, so se ljudje hitro prestavili na drugo stran. To je prehod iz nekega solidarnega pogleda do tega, da se na celotno situacijo gleda kot na varnostno vprašanje. Kaj se je vmes zgodilo? Ko se je zdelo, da zaradi večjega števila ljudi, ki so prihajali, razmere niso več kod nadzorom, se je to izkoristilo za pridobivanje političnih točk. Zaradi podob iz medijev je ljudem postalo jasno, da to ni več humanitarno vprašanje, tudi ne vprašanje policije, torej civilno vprašanje, ampak da je to vprašanje, ki ga mora reševati vojska s puškami. Ko vse to seštejemo, ni čudno, da ljudje nekoga, za katerega ti da oblast signal, da ga je treba sprejeti z ograjo in vojaki, razumejo kot nekoga, ki je sovražen. (…) In kaj se zgodi? To postane teren, kjer se da pridobivati počeni politične točke. To se je zgodilo v Sloveniji v pol leta: sredina se je postavila na desno, desnica pa na skrajno desno. Pred pol leta si nismo niti predstavljati, da bomo v tem prostoru kdaj govorili o odvzemu premoženja in denarja, ljudem, ki bežijo pred vojno. Nismo si predstavljali, da se bodo ljudje mobilizirali in šli na ulice zaradi nasprotovanja nastanitvenih centrov. Pa se je zgodilo prav to. ”
Tudi v Nemčiji sta se politični in javni diskurz nagnila v smer bolj odklonilnega odnosa do tujcev. O tem naša dopisnica iz Berlina Polona Fijavž:
Sogovorniki so opozorili, da ne smemo pozabiti, da je v Sloveniji in Evropi več diskurzov do tujcev. Zakaj je med njimi začel prevladovati odklonilni diskurz?
Dr. Mitja Žagar: “Zaradi odsotnosti strategije, resnega in logičnega razmisleka, zakaj je do te situacije prišlo. Situacija na Bližnjem Vzhodu, ki je vir vala prisiljenih migracij, je namreč v manjši meri avtohtona, ampak je v večji meri rezultat intervencije od zunaj. Za politike Zahoda in Rusije je značilen za izrazito kratek in ozek pristop: imamo problem, naredimo to in to, da bomo zaščitili svoje interese. Problem našega diskurza je prav ta, da se ne zavedamo te širšega konteksta in da gasilska situacija ne bo rešila težav na Bližnjem vzhodu, ampak jih še poglobila, in da lahko eksplodira predstava Evrope, ki se je gradila zadnjih pet, šest desetletij. Na žalost se glasov, ki opozarjajo na širše dimenzije krize, ne sliši dovolj, prav tako ne tistih, ki imajo ideje (npr. Marshallov plan za Bližnji Vzhod). V veliki meri ima to opravka tudi s političnimi voditelji, politiki na Zahodu, ki jih zanimajo le 4, 5-letna volilna obdobja, njihov imidž v medijih in jih neki strateški, dolgoročni pogledi sploh ne zanimajo več.”
Tudi dr. Primož Šterbenc je prepričan, da se vzročno-posledične povezave zanemarjajo: “Pri razbijanju protiislamskih tendenc je treba poudariti, da je Zahod velik del tega požara povzročil sam. Napad na Afganistan in predvsem napak na Irak sta odprla grozljivo Pandorino skrinjico, grozljiv sunitsko-šiitski konflikt, ki ne kaže, da se bo kmalu končal. Kar je še treba poudariti, je, da ravno te stranke v Sloveniji, ki so bile takrat blizu stališčem, da je treba vojaško urejati razmere, blizu idejam Busheve administracije, so danes tiste, ki najbolj vpijejo proti beguncem. (…) Treba je pomagati okoliškim državam, tudi s finančnimi sredstvi, a tu se spet pojavi problem, kako zagotoviti denar. Na drugi strani pa Evropa vsako leto izgubi tisoč milijard dolarjev zaradi utaje davkov oz. prelivanja denarja v davčne oaze.”
Dr. Mitja Žagar: “Vsaka radikalizacija diskurza je izjemno problematična, ker so žrtve zmeraj manjšine in to še dodatno otežuje integracijo in vključevanje, ker prihaja do polarizacije. Radikalizacija diskurza, tako levega kot desnega, čeprav se mi zdi deset trenutno bolj problematičen in nevaren, zamegli tudi občutek spodobnosti v družbi, kaj je prav in kaj narobe, ter še bolj razbija sistem vrednot.”
Dr. Marina Lukšič Hacin: “To, kar me danes skrbi, je to, da so se zelo okrepili glasovi proti. Da so na pozicijah ljudje, ki imajo držo proti in ki s svojimi odločitvami ne samo postavljajo zadevo v smeri militarizacije, temveč uvajajo totalitarizem tudi znotraj delovanja naše demokratične družbe. To, kar se danes dogaja, ni nujno da bo ostalo le na ravni odnosa mi : ljudje, ki prihajajo, ampak postopoma prehaja v pore načina življenja nas, ki smo tukaj.”
O integraciji, rešitvah in vlogi Nemčije dr. Mitja Žagar, dr. Primož Šterbenc in dr. Bučar Ručman:
Nemčija se že ukvarja tudi z vprašanjem integracije, pri tem pa ne želi delati istih napak kot v 60. letih, pravi naša dopisnica Polona Fijavž:
4602 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Danes: Kidričevo, Lenart, Šenčur… beguncev noče nihče, več kot polovica Slovencev je za drastične ukrepe proti njim, del politike pa celo podžiga nestrpnost in sovraštvo do migrantov in ljudi, ki bežijo pred vojno. Potem ko smo pred pol leta na železniških postajah po Evropi videli napise z dobrodošlico beguncem, smo zdaj priče vse glasnejšemu sovražnemu govoru, nasilnim, z nestrpnostjo do tujcev prežetim dogodkom, vnovičnemu postavljanju mej in zidov. Zakaj begunce dojemamo kot veliko grožnjo? Kje bi morali iskati rešitve in predvsem, kako se bosta morali spremeniti Slovenija in Evropa?
Danes: Kidričevo, Lenart, Šenčur… beguncev noče nihče, več kot polovica Slovencev je za drastične ukrepe proti njim, del politike pa celo podžiga nestrpnost in sovraštvo do migrantov in ljudi, ki bežijo pred vojno. Potem ko smo pred pol leta na železniških postajah po Evropi videli napise z dobrodošlico beguncem, smo zdaj priče vse glasnejšemu sovražnemu govoru, nasilnim, z nestrpnostjo do tujcev prežetim dogodkom, vnovičnemu postavljanju mej in zidov. Zakaj je prišlo do premika diskurza od solidarnostnega do močno odklonilnega odnosa do migrantov, zakaj begunce dojemamo kot veliko grožnjo? Kje bi morali iskati rešitve in predvsem, kako se bosta morali spremeniti Slovenija in Evropa?
O tem smo se pogovarjali z dr. Marino Lukšič Hacin, predstojnico Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, dr. Alešem Bučarjem Ručmanom, docentom na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru, dr. Primožem Šterbencem, docentom na Fakulteti za management Univerze na Primorskem, in dr. Mitjo Žagarjem z Inštituta za narodnostna vprašanja. Sledi nekaj poudarkov iz pogovora.
Dr. Marina Lukšič Hacin: “Če si nalijemo čistega vina, moramo priznati, da so ljudje, ki prihajajo iz neslovenskega okolja, v Sloveniji bolj ali manj nedobrodošli. Temu odnosu lahko sledimo še v čas, ko je bila Slovenija še republika ZFR Jugoslavije, pa vendar ni bilo tako ekstremno, kot se ta odnos sprevrže skozi pogrom proti izbrisanim, torej v času nacionalnega prebujenja in graditve države. Naše okolje na sploh ni pretirano naklonjeno in solidarno do Neslovencev, pa naj govorimo o manjšinah, Romih, in tudi izseljencih – če so slednji druge veroizpovedi, pa je to le še en dodaten razlog za intenzivno stigmo.”
Dr. Aleš Bučar Ručman: “Dokler nismo bili neposredno vpleteni, je bila begunska kriza težava, s katero se nismo želeli soočiti. Iz tega se vidi naš dvojni odnos do tega problema. Pa tudi v tem, kako smo najprej obsojali ukrepe, ki so jih drugi izvajali (npr. na Madžarskem), mi jih pa zdaj kopiramo. V Sloveniji se opazi jasna ločina med tistim, kar je bilo v javnem diskurzu poimenovano kot prvi in drugi begunski val. Septembra nasprotovanja ni bilo videti, večina je prihod podpirala, aktivirala se je pomoč. V drugem valu pa se zgodi v Sloveniji pomembna sprememba – drugod v Evropi je bilo nekoliko drugače, čeprav so bili vzorci podobni. Po zaprtju madžarske meje, po vzpostavitvi ograje in hitrih sodišč za kazniva dejanja poškodovanja te ograje, ko se je prihod ljudi preusmeril čez Slovenijo in ko se je zdelo, da je stvar popolnoma ušla izpod kontrole, so se ljudje hitro prestavili na drugo stran. To je prehod iz nekega solidarnega pogleda do tega, da se na celotno situacijo gleda kot na varnostno vprašanje. Kaj se je vmes zgodilo? Ko se je zdelo, da zaradi večjega števila ljudi, ki so prihajali, razmere niso več kod nadzorom, se je to izkoristilo za pridobivanje političnih točk. Zaradi podob iz medijev je ljudem postalo jasno, da to ni več humanitarno vprašanje, tudi ne vprašanje policije, torej civilno vprašanje, ampak da je to vprašanje, ki ga mora reševati vojska s puškami. Ko vse to seštejemo, ni čudno, da ljudje nekoga, za katerega ti da oblast signal, da ga je treba sprejeti z ograjo in vojaki, razumejo kot nekoga, ki je sovražen. (…) In kaj se zgodi? To postane teren, kjer se da pridobivati počeni politične točke. To se je zgodilo v Sloveniji v pol leta: sredina se je postavila na desno, desnica pa na skrajno desno. Pred pol leta si nismo niti predstavljati, da bomo v tem prostoru kdaj govorili o odvzemu premoženja in denarja, ljudem, ki bežijo pred vojno. Nismo si predstavljali, da se bodo ljudje mobilizirali in šli na ulice zaradi nasprotovanja nastanitvenih centrov. Pa se je zgodilo prav to. ”
Tudi v Nemčiji sta se politični in javni diskurz nagnila v smer bolj odklonilnega odnosa do tujcev. O tem naša dopisnica iz Berlina Polona Fijavž:
Sogovorniki so opozorili, da ne smemo pozabiti, da je v Sloveniji in Evropi več diskurzov do tujcev. Zakaj je med njimi začel prevladovati odklonilni diskurz?
Dr. Mitja Žagar: “Zaradi odsotnosti strategije, resnega in logičnega razmisleka, zakaj je do te situacije prišlo. Situacija na Bližnjem Vzhodu, ki je vir vala prisiljenih migracij, je namreč v manjši meri avtohtona, ampak je v večji meri rezultat intervencije od zunaj. Za politike Zahoda in Rusije je značilen za izrazito kratek in ozek pristop: imamo problem, naredimo to in to, da bomo zaščitili svoje interese. Problem našega diskurza je prav ta, da se ne zavedamo te širšega konteksta in da gasilska situacija ne bo rešila težav na Bližnjem vzhodu, ampak jih še poglobila, in da lahko eksplodira predstava Evrope, ki se je gradila zadnjih pet, šest desetletij. Na žalost se glasov, ki opozarjajo na širše dimenzije krize, ne sliši dovolj, prav tako ne tistih, ki imajo ideje (npr. Marshallov plan za Bližnji Vzhod). V veliki meri ima to opravka tudi s političnimi voditelji, politiki na Zahodu, ki jih zanimajo le 4, 5-letna volilna obdobja, njihov imidž v medijih in jih neki strateški, dolgoročni pogledi sploh ne zanimajo več.”
Tudi dr. Primož Šterbenc je prepričan, da se vzročno-posledične povezave zanemarjajo: “Pri razbijanju protiislamskih tendenc je treba poudariti, da je Zahod velik del tega požara povzročil sam. Napad na Afganistan in predvsem napak na Irak sta odprla grozljivo Pandorino skrinjico, grozljiv sunitsko-šiitski konflikt, ki ne kaže, da se bo kmalu končal. Kar je še treba poudariti, je, da ravno te stranke v Sloveniji, ki so bile takrat blizu stališčem, da je treba vojaško urejati razmere, blizu idejam Busheve administracije, so danes tiste, ki najbolj vpijejo proti beguncem. (…) Treba je pomagati okoliškim državam, tudi s finančnimi sredstvi, a tu se spet pojavi problem, kako zagotoviti denar. Na drugi strani pa Evropa vsako leto izgubi tisoč milijard dolarjev zaradi utaje davkov oz. prelivanja denarja v davčne oaze.”
Dr. Mitja Žagar: “Vsaka radikalizacija diskurza je izjemno problematična, ker so žrtve zmeraj manjšine in to še dodatno otežuje integracijo in vključevanje, ker prihaja do polarizacije. Radikalizacija diskurza, tako levega kot desnega, čeprav se mi zdi deset trenutno bolj problematičen in nevaren, zamegli tudi občutek spodobnosti v družbi, kaj je prav in kaj narobe, ter še bolj razbija sistem vrednot.”
Dr. Marina Lukšič Hacin: “To, kar me danes skrbi, je to, da so se zelo okrepili glasovi proti. Da so na pozicijah ljudje, ki imajo držo proti in ki s svojimi odločitvami ne samo postavljajo zadevo v smeri militarizacije, temveč uvajajo totalitarizem tudi znotraj delovanja naše demokratične družbe. To, kar se danes dogaja, ni nujno da bo ostalo le na ravni odnosa mi : ljudje, ki prihajajo, ampak postopoma prehaja v pore načina življenja nas, ki smo tukaj.”
O integraciji, rešitvah in vlogi Nemčije dr. Mitja Žagar, dr. Primož Šterbenc in dr. Bučar Ručman:
Nemčija se že ukvarja tudi z vprašanjem integracije, pri tem pa ne želi delati istih napak kot v 60. letih, pravi naša dopisnica Polona Fijavž:
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Je na obzorju nova oboroževalna tekma? To se sprašujejo številni analitiki, potem ko sta Washington in Moskva odstopila od pogodbe o prepovedi raket srednjega dosega, sklenjene v obdobju hladne vojne. Tveganje se stopnjuje tudi ob krepitvi kitajskih vojaških mišic. Smo v Evropi še naprej na prepihu med ZDA in Rusijo?
Valentín Vodnik, prvi oziroma eden od prvih na številnih področjih: prvi kanonizirani slovenski pesnik, začetnik slovenskega novinarstva s časnikom Lublanske novice, avtor prve v slovenščini pisane slovnice, slovaropisec, začetnik slovenske strokovne terminologije na več področjih; slavljen, a včasih tudi pozabljen, vsekakor pa zaslužen za marsikaj, iz česar so rasli rodovi po njem … Vodnikovo leto, posvečeno 200-ti obletnici njegove smrti, je priložnost, da se znova ozremo na njegovo delo. Avtor bo Vlado Motnikar.
Tri mesece po lokalnih volitvah pregledujemo, kako so novoizvoljeni župani zagrizli v delo, kako sestavljajo koalicije, kakšni okostnjaki so jih čakali v omarah … Ponekod se zapleta. V Kopru se je povolilna zgodba razpletla šele pred dnevi, v Šmarjeških Toplicah se še ni. Današnjo oddajo namenjamo lokalni politiki. Gostimo koprskega, mariborskega in piranskega župana ter preverjamo ali izvoljeni predstavniki ljudstva že uresničujejo obljube. Voditeljica Tjaša Škamperle.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
V starajoči se Evropi se bíje boj za dobre kadre. Bogatejši zahod nadarjene z vzhoda vabi z enosmernimi vozovnicami, ključni so boljše plače in pogoji za razvoj. Bo Slovenija končna ali le začetna postaja za najbolj izobražene in nadarjene delavce, kateri so magneti za nove rodove na trgu dela in kakšnih delovnih mest si želimo - o vsem tem v Studiu ob 17-ih z voditeljico Urško Ivanovič.
Afera s spornim poljskim mesom je pri potrošnikih sprožila vrsto vprašanj o kakovosti mesa, ki ga jemo, in komu naj sploh zaupamo. Zato v Studiu ob 17-ih preverjamo nadzor nad mesom in odgovarjamo na vprašanje, kaj se z njim dogaja na svetovnem trgu. V Sloveniji vzgojeno meso je, kot nam zagotavljajo, najbolj kakovostno; bo treba spremeniti pravila o javnem naročanju, da ga bodo imeli tudi v vrtcih, šolah in bolnišnicah? Kako prepoznati lokalno pridelano meso, katera znamka je zagotovilo, da gre za slovensko pridelano kakovostno meso? Z voditeljico Jernejko Drolec.
Sinoči so v Cankarjevem domu podelili Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada. Ustvarjalcem, ki so ali s svojim življenjskim delom ali pa z vrhunskimi dosežki zadnjih let zaznamovali slovensko kulturo, lahko prisluhnete v Studiu ob 17-ih na Prvem programu. Z voditeljico Stašo Grahek.
Potem ko so se zvišale plače v javnem sektorju, je čas za to tudi v gospodarstvu. S tem se strinjajo tako podjetniki kot sindikati in vlada. A poti do tja so različne. Večina jih pelje prek davčnih razbremenitev zaposlenih. Kako in kdaj – o tem v tokratni oddaji, v kateri soočamo predstavnike različnih strani, a z istim ciljem.
Ameriški predsednik je imel redni letni nagovor letos, zaradi spora z demokrati glede financiranja zidu na meji z Mehiko, pozneje kot običajno. Ameriškemu gospodarstvu gre dobro, odnosi z Venezuelo pa so na robu vojne. V oddaji razčlenjujemo prvo polovico Trumpovega predsedniškega mandata. Koliko škode je sebi in ugledu Združenih držav povzročil s svojim neobičajnim vodenjem in zakaj nič ne kaže na to, da bi izgubil na predsedniških volitvah? Sicer pa Trump vztraja pri zidu na meji z Mehiko, carinah na kitajske izdelke in osamitvi Irana.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vladni dogovor z javnim sektorjem o višjih plačah se vse bolj pozna tudi v občinskih proračunih in denarnicah občank in občanov. Občine zatrjujejo, da dogovorjena višja povprečnina ne bo poravnala novih stroškov, trpele bodo tudi številne naložbe. Ali imajo občine še kaj manevrskega prostora? Kakšen znesek zadostuje za pokritje obveznih nalog in kako spremeniti način financiranja lokalne samouprave, da ne bo vseskozi odvisna od pogajanj z vlado? O tem v današnjem Studiu ob 17-ih, voditelj Daniel Poslek.
Afera s spornim mesom bolnih krav – te so brez veterinarskega pregleda klali v poljski klavnici, meso pa kot neoporečno prodajali naprej – je dobila širše razsežnosti. Meso se je namreč znašlo v številnih evropskih državah, tudi v Sloveniji v obliki mesnega pripravka za kebab. V umik in odpoklic je tako vključenih vse več držav. Ob tem se pojavljajo številna vprašanja, med drugimi, kakšna sta nadzor in preverjanje med državami in doma, kakšno je tveganje za zdravje ljudi, in navsezadnje, kako sploh vemo, kaj se znajde v javnih ustanovah od vrtcev do bolnišnic in na naših prodajnih policah.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Predsednik vlade Marjan Šarec je sprejel odstop ministra za kulturo Dejana Prešička. Dejal je, da kljub njegovim dosežkom ni mogoče spregledati, da so odnosi na ministrstvu tako slabi, da je nadaljnje delo ministra pod vprašajem. Kakšni so globlji vzroki odnosov na ministrstvu za kulturo? Verjetno so k razmeram pripomogle pogoste kadrovske menjave, desetletni zaostanki na sistemskem reševanju področja, finančni rezi …, nekaj pa tudi nepripravljenost širšega področja kulture na večje spremembe, ki prinašajo tudi negativne ukrepe. Kako globoka je torej kriza v kulturni politiki?
Venezuelo, ki je kljub največjim zalogam surove nafte na svetu v hudi gospodarski krizi in so jo zaradi pomanjkanja zapustili trije milijoni ljudi, pretresajo nemiri. Oblast je prevzel opozicijski voditelj Juan Guaido – tega so takoj podprle ZDA in nekaj držav v regiji. Na stran predsednika Nicolasa Madura, ki ga podpira vojska pa je stopila Mehika, Bolivija in Kuba skupaj z Rusijo in Turčijo. Nemirna Venezuela je na največji prelomnici v svoji novejši zgodovini.
Z rebalansom je vlada razdelila več kot 500 milijonov evrov, večino za plače, socialo, družinske prejemke, več bodo dobili tudi upokojenci. Bodo prilivi sledili optimistično zastavljeni porabi, ob tem, da se kopičijo znamenja upočasnitve gospodarske rasti? Koliko bo sploh ostalo za naložbe? Bo namesto načrtovanega presežka na koncu v državni blagajni primanjkljaj? Zakaj se vlada ne ozira na opozorila fiskalnega sveta o preveliki porabi? Tudi o tem v današnjem Studiu ob 17h z Zdenko Bakalar.
O prenovi Zadrževalnika Vogršček se govori že več kot desetletje, kmetje v Vipavski dolini pa so se morali vnovič sprijazniti z neuresničeno napovedjo v zvezi z začetkom obnove namakalnega sistema. Zakaj se dela na zadrževalniku niso začela jeseni, kot so jim obljubili, kdaj se bo desetletje agonije končalo? Kmetje želijo vedeti, ali lahko računajo na to, da bo voda v ceveh že pred bližajočo se namakalno sezono, dolgoročno pa naj bi namakalni sistem služil tudi za namakanje kmetijskih površin Zgornje Vipavske doline. Prav tako jih zanima ali bo voda neoporečna in primerna za namakanje.
Neveljaven email naslov