Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Danes: Kidričevo, Lenart, Šenčur… beguncev noče nihče, več kot polovica Slovencev je za drastične ukrepe proti njim, del politike pa celo podžiga nestrpnost in sovraštvo do migrantov in ljudi, ki bežijo pred vojno. Potem ko smo pred pol leta na železniških postajah po Evropi videli napise z dobrodošlico beguncem, smo zdaj priče vse glasnejšemu sovražnemu govoru, nasilnim, z nestrpnostjo do tujcev prežetim dogodkom, vnovičnemu postavljanju mej in zidov. Zakaj begunce dojemamo kot veliko grožnjo? Kje bi morali iskati rešitve in predvsem, kako se bosta morali spremeniti Slovenija in Evropa?
Danes: Kidričevo, Lenart, Šenčur… beguncev noče nihče, več kot polovica Slovencev je za drastične ukrepe proti njim, del politike pa celo podžiga nestrpnost in sovraštvo do migrantov in ljudi, ki bežijo pred vojno. Potem ko smo pred pol leta na železniških postajah po Evropi videli napise z dobrodošlico beguncem, smo zdaj priče vse glasnejšemu sovražnemu govoru, nasilnim, z nestrpnostjo do tujcev prežetim dogodkom, vnovičnemu postavljanju mej in zidov. Zakaj je prišlo do premika diskurza od solidarnostnega do močno odklonilnega odnosa do migrantov, zakaj begunce dojemamo kot veliko grožnjo? Kje bi morali iskati rešitve in predvsem, kako se bosta morali spremeniti Slovenija in Evropa?
O tem smo se pogovarjali z dr. Marino Lukšič Hacin, predstojnico Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, dr. Alešem Bučarjem Ručmanom, docentom na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru, dr. Primožem Šterbencem, docentom na Fakulteti za management Univerze na Primorskem, in dr. Mitjo Žagarjem z Inštituta za narodnostna vprašanja. Sledi nekaj poudarkov iz pogovora.
Dr. Marina Lukšič Hacin: “Če si nalijemo čistega vina, moramo priznati, da so ljudje, ki prihajajo iz neslovenskega okolja, v Sloveniji bolj ali manj nedobrodošli. Temu odnosu lahko sledimo še v čas, ko je bila Slovenija še republika ZFR Jugoslavije, pa vendar ni bilo tako ekstremno, kot se ta odnos sprevrže skozi pogrom proti izbrisanim, torej v času nacionalnega prebujenja in graditve države. Naše okolje na sploh ni pretirano naklonjeno in solidarno do Neslovencev, pa naj govorimo o manjšinah, Romih, in tudi izseljencih – če so slednji druge veroizpovedi, pa je to le še en dodaten razlog za intenzivno stigmo.”
Dr. Aleš Bučar Ručman: “Dokler nismo bili neposredno vpleteni, je bila begunska kriza težava, s katero se nismo želeli soočiti. Iz tega se vidi naš dvojni odnos do tega problema. Pa tudi v tem, kako smo najprej obsojali ukrepe, ki so jih drugi izvajali (npr. na Madžarskem), mi jih pa zdaj kopiramo. V Sloveniji se opazi jasna ločina med tistim, kar je bilo v javnem diskurzu poimenovano kot prvi in drugi begunski val. Septembra nasprotovanja ni bilo videti, večina je prihod podpirala, aktivirala se je pomoč. V drugem valu pa se zgodi v Sloveniji pomembna sprememba – drugod v Evropi je bilo nekoliko drugače, čeprav so bili vzorci podobni. Po zaprtju madžarske meje, po vzpostavitvi ograje in hitrih sodišč za kazniva dejanja poškodovanja te ograje, ko se je prihod ljudi preusmeril čez Slovenijo in ko se je zdelo, da je stvar popolnoma ušla izpod kontrole, so se ljudje hitro prestavili na drugo stran. To je prehod iz nekega solidarnega pogleda do tega, da se na celotno situacijo gleda kot na varnostno vprašanje. Kaj se je vmes zgodilo? Ko se je zdelo, da zaradi večjega števila ljudi, ki so prihajali, razmere niso več kod nadzorom, se je to izkoristilo za pridobivanje političnih točk. Zaradi podob iz medijev je ljudem postalo jasno, da to ni več humanitarno vprašanje, tudi ne vprašanje policije, torej civilno vprašanje, ampak da je to vprašanje, ki ga mora reševati vojska s puškami. Ko vse to seštejemo, ni čudno, da ljudje nekoga, za katerega ti da oblast signal, da ga je treba sprejeti z ograjo in vojaki, razumejo kot nekoga, ki je sovražen. (…) In kaj se zgodi? To postane teren, kjer se da pridobivati počeni politične točke. To se je zgodilo v Sloveniji v pol leta: sredina se je postavila na desno, desnica pa na skrajno desno. Pred pol leta si nismo niti predstavljati, da bomo v tem prostoru kdaj govorili o odvzemu premoženja in denarja, ljudem, ki bežijo pred vojno. Nismo si predstavljali, da se bodo ljudje mobilizirali in šli na ulice zaradi nasprotovanja nastanitvenih centrov. Pa se je zgodilo prav to. ”
Tudi v Nemčiji sta se politični in javni diskurz nagnila v smer bolj odklonilnega odnosa do tujcev. O tem naša dopisnica iz Berlina Polona Fijavž:
Sogovorniki so opozorili, da ne smemo pozabiti, da je v Sloveniji in Evropi več diskurzov do tujcev. Zakaj je med njimi začel prevladovati odklonilni diskurz?
Dr. Mitja Žagar: “Zaradi odsotnosti strategije, resnega in logičnega razmisleka, zakaj je do te situacije prišlo. Situacija na Bližnjem Vzhodu, ki je vir vala prisiljenih migracij, je namreč v manjši meri avtohtona, ampak je v večji meri rezultat intervencije od zunaj. Za politike Zahoda in Rusije je značilen za izrazito kratek in ozek pristop: imamo problem, naredimo to in to, da bomo zaščitili svoje interese. Problem našega diskurza je prav ta, da se ne zavedamo te širšega konteksta in da gasilska situacija ne bo rešila težav na Bližnjem vzhodu, ampak jih še poglobila, in da lahko eksplodira predstava Evrope, ki se je gradila zadnjih pet, šest desetletij. Na žalost se glasov, ki opozarjajo na širše dimenzije krize, ne sliši dovolj, prav tako ne tistih, ki imajo ideje (npr. Marshallov plan za Bližnji Vzhod). V veliki meri ima to opravka tudi s političnimi voditelji, politiki na Zahodu, ki jih zanimajo le 4, 5-letna volilna obdobja, njihov imidž v medijih in jih neki strateški, dolgoročni pogledi sploh ne zanimajo več.”
Tudi dr. Primož Šterbenc je prepričan, da se vzročno-posledične povezave zanemarjajo: “Pri razbijanju protiislamskih tendenc je treba poudariti, da je Zahod velik del tega požara povzročil sam. Napad na Afganistan in predvsem napak na Irak sta odprla grozljivo Pandorino skrinjico, grozljiv sunitsko-šiitski konflikt, ki ne kaže, da se bo kmalu končal. Kar je še treba poudariti, je, da ravno te stranke v Sloveniji, ki so bile takrat blizu stališčem, da je treba vojaško urejati razmere, blizu idejam Busheve administracije, so danes tiste, ki najbolj vpijejo proti beguncem. (…) Treba je pomagati okoliškim državam, tudi s finančnimi sredstvi, a tu se spet pojavi problem, kako zagotoviti denar. Na drugi strani pa Evropa vsako leto izgubi tisoč milijard dolarjev zaradi utaje davkov oz. prelivanja denarja v davčne oaze.”
Dr. Mitja Žagar: “Vsaka radikalizacija diskurza je izjemno problematična, ker so žrtve zmeraj manjšine in to še dodatno otežuje integracijo in vključevanje, ker prihaja do polarizacije. Radikalizacija diskurza, tako levega kot desnega, čeprav se mi zdi deset trenutno bolj problematičen in nevaren, zamegli tudi občutek spodobnosti v družbi, kaj je prav in kaj narobe, ter še bolj razbija sistem vrednot.”
Dr. Marina Lukšič Hacin: “To, kar me danes skrbi, je to, da so se zelo okrepili glasovi proti. Da so na pozicijah ljudje, ki imajo držo proti in ki s svojimi odločitvami ne samo postavljajo zadevo v smeri militarizacije, temveč uvajajo totalitarizem tudi znotraj delovanja naše demokratične družbe. To, kar se danes dogaja, ni nujno da bo ostalo le na ravni odnosa mi : ljudje, ki prihajajo, ampak postopoma prehaja v pore načina življenja nas, ki smo tukaj.”
O integraciji, rešitvah in vlogi Nemčije dr. Mitja Žagar, dr. Primož Šterbenc in dr. Bučar Ručman:
Nemčija se že ukvarja tudi z vprašanjem integracije, pri tem pa ne želi delati istih napak kot v 60. letih, pravi naša dopisnica Polona Fijavž:
4602 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Danes: Kidričevo, Lenart, Šenčur… beguncev noče nihče, več kot polovica Slovencev je za drastične ukrepe proti njim, del politike pa celo podžiga nestrpnost in sovraštvo do migrantov in ljudi, ki bežijo pred vojno. Potem ko smo pred pol leta na železniških postajah po Evropi videli napise z dobrodošlico beguncem, smo zdaj priče vse glasnejšemu sovražnemu govoru, nasilnim, z nestrpnostjo do tujcev prežetim dogodkom, vnovičnemu postavljanju mej in zidov. Zakaj begunce dojemamo kot veliko grožnjo? Kje bi morali iskati rešitve in predvsem, kako se bosta morali spremeniti Slovenija in Evropa?
Danes: Kidričevo, Lenart, Šenčur… beguncev noče nihče, več kot polovica Slovencev je za drastične ukrepe proti njim, del politike pa celo podžiga nestrpnost in sovraštvo do migrantov in ljudi, ki bežijo pred vojno. Potem ko smo pred pol leta na železniških postajah po Evropi videli napise z dobrodošlico beguncem, smo zdaj priče vse glasnejšemu sovražnemu govoru, nasilnim, z nestrpnostjo do tujcev prežetim dogodkom, vnovičnemu postavljanju mej in zidov. Zakaj je prišlo do premika diskurza od solidarnostnega do močno odklonilnega odnosa do migrantov, zakaj begunce dojemamo kot veliko grožnjo? Kje bi morali iskati rešitve in predvsem, kako se bosta morali spremeniti Slovenija in Evropa?
O tem smo se pogovarjali z dr. Marino Lukšič Hacin, predstojnico Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, dr. Alešem Bučarjem Ručmanom, docentom na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru, dr. Primožem Šterbencem, docentom na Fakulteti za management Univerze na Primorskem, in dr. Mitjo Žagarjem z Inštituta za narodnostna vprašanja. Sledi nekaj poudarkov iz pogovora.
Dr. Marina Lukšič Hacin: “Če si nalijemo čistega vina, moramo priznati, da so ljudje, ki prihajajo iz neslovenskega okolja, v Sloveniji bolj ali manj nedobrodošli. Temu odnosu lahko sledimo še v čas, ko je bila Slovenija še republika ZFR Jugoslavije, pa vendar ni bilo tako ekstremno, kot se ta odnos sprevrže skozi pogrom proti izbrisanim, torej v času nacionalnega prebujenja in graditve države. Naše okolje na sploh ni pretirano naklonjeno in solidarno do Neslovencev, pa naj govorimo o manjšinah, Romih, in tudi izseljencih – če so slednji druge veroizpovedi, pa je to le še en dodaten razlog za intenzivno stigmo.”
Dr. Aleš Bučar Ručman: “Dokler nismo bili neposredno vpleteni, je bila begunska kriza težava, s katero se nismo želeli soočiti. Iz tega se vidi naš dvojni odnos do tega problema. Pa tudi v tem, kako smo najprej obsojali ukrepe, ki so jih drugi izvajali (npr. na Madžarskem), mi jih pa zdaj kopiramo. V Sloveniji se opazi jasna ločina med tistim, kar je bilo v javnem diskurzu poimenovano kot prvi in drugi begunski val. Septembra nasprotovanja ni bilo videti, večina je prihod podpirala, aktivirala se je pomoč. V drugem valu pa se zgodi v Sloveniji pomembna sprememba – drugod v Evropi je bilo nekoliko drugače, čeprav so bili vzorci podobni. Po zaprtju madžarske meje, po vzpostavitvi ograje in hitrih sodišč za kazniva dejanja poškodovanja te ograje, ko se je prihod ljudi preusmeril čez Slovenijo in ko se je zdelo, da je stvar popolnoma ušla izpod kontrole, so se ljudje hitro prestavili na drugo stran. To je prehod iz nekega solidarnega pogleda do tega, da se na celotno situacijo gleda kot na varnostno vprašanje. Kaj se je vmes zgodilo? Ko se je zdelo, da zaradi večjega števila ljudi, ki so prihajali, razmere niso več kod nadzorom, se je to izkoristilo za pridobivanje političnih točk. Zaradi podob iz medijev je ljudem postalo jasno, da to ni več humanitarno vprašanje, tudi ne vprašanje policije, torej civilno vprašanje, ampak da je to vprašanje, ki ga mora reševati vojska s puškami. Ko vse to seštejemo, ni čudno, da ljudje nekoga, za katerega ti da oblast signal, da ga je treba sprejeti z ograjo in vojaki, razumejo kot nekoga, ki je sovražen. (…) In kaj se zgodi? To postane teren, kjer se da pridobivati počeni politične točke. To se je zgodilo v Sloveniji v pol leta: sredina se je postavila na desno, desnica pa na skrajno desno. Pred pol leta si nismo niti predstavljati, da bomo v tem prostoru kdaj govorili o odvzemu premoženja in denarja, ljudem, ki bežijo pred vojno. Nismo si predstavljali, da se bodo ljudje mobilizirali in šli na ulice zaradi nasprotovanja nastanitvenih centrov. Pa se je zgodilo prav to. ”
Tudi v Nemčiji sta se politični in javni diskurz nagnila v smer bolj odklonilnega odnosa do tujcev. O tem naša dopisnica iz Berlina Polona Fijavž:
Sogovorniki so opozorili, da ne smemo pozabiti, da je v Sloveniji in Evropi več diskurzov do tujcev. Zakaj je med njimi začel prevladovati odklonilni diskurz?
Dr. Mitja Žagar: “Zaradi odsotnosti strategije, resnega in logičnega razmisleka, zakaj je do te situacije prišlo. Situacija na Bližnjem Vzhodu, ki je vir vala prisiljenih migracij, je namreč v manjši meri avtohtona, ampak je v večji meri rezultat intervencije od zunaj. Za politike Zahoda in Rusije je značilen za izrazito kratek in ozek pristop: imamo problem, naredimo to in to, da bomo zaščitili svoje interese. Problem našega diskurza je prav ta, da se ne zavedamo te širšega konteksta in da gasilska situacija ne bo rešila težav na Bližnjem vzhodu, ampak jih še poglobila, in da lahko eksplodira predstava Evrope, ki se je gradila zadnjih pet, šest desetletij. Na žalost se glasov, ki opozarjajo na širše dimenzije krize, ne sliši dovolj, prav tako ne tistih, ki imajo ideje (npr. Marshallov plan za Bližnji Vzhod). V veliki meri ima to opravka tudi s političnimi voditelji, politiki na Zahodu, ki jih zanimajo le 4, 5-letna volilna obdobja, njihov imidž v medijih in jih neki strateški, dolgoročni pogledi sploh ne zanimajo več.”
Tudi dr. Primož Šterbenc je prepričan, da se vzročno-posledične povezave zanemarjajo: “Pri razbijanju protiislamskih tendenc je treba poudariti, da je Zahod velik del tega požara povzročil sam. Napad na Afganistan in predvsem napak na Irak sta odprla grozljivo Pandorino skrinjico, grozljiv sunitsko-šiitski konflikt, ki ne kaže, da se bo kmalu končal. Kar je še treba poudariti, je, da ravno te stranke v Sloveniji, ki so bile takrat blizu stališčem, da je treba vojaško urejati razmere, blizu idejam Busheve administracije, so danes tiste, ki najbolj vpijejo proti beguncem. (…) Treba je pomagati okoliškim državam, tudi s finančnimi sredstvi, a tu se spet pojavi problem, kako zagotoviti denar. Na drugi strani pa Evropa vsako leto izgubi tisoč milijard dolarjev zaradi utaje davkov oz. prelivanja denarja v davčne oaze.”
Dr. Mitja Žagar: “Vsaka radikalizacija diskurza je izjemno problematična, ker so žrtve zmeraj manjšine in to še dodatno otežuje integracijo in vključevanje, ker prihaja do polarizacije. Radikalizacija diskurza, tako levega kot desnega, čeprav se mi zdi deset trenutno bolj problematičen in nevaren, zamegli tudi občutek spodobnosti v družbi, kaj je prav in kaj narobe, ter še bolj razbija sistem vrednot.”
Dr. Marina Lukšič Hacin: “To, kar me danes skrbi, je to, da so se zelo okrepili glasovi proti. Da so na pozicijah ljudje, ki imajo držo proti in ki s svojimi odločitvami ne samo postavljajo zadevo v smeri militarizacije, temveč uvajajo totalitarizem tudi znotraj delovanja naše demokratične družbe. To, kar se danes dogaja, ni nujno da bo ostalo le na ravni odnosa mi : ljudje, ki prihajajo, ampak postopoma prehaja v pore načina življenja nas, ki smo tukaj.”
O integraciji, rešitvah in vlogi Nemčije dr. Mitja Žagar, dr. Primož Šterbenc in dr. Bučar Ručman:
Nemčija se že ukvarja tudi z vprašanjem integracije, pri tem pa ne želi delati istih napak kot v 60. letih, pravi naša dopisnica Polona Fijavž:
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
»Na teren, bližje ljudem,« je geslo, pod katerim poteka reorganizacija centrov za socialno delo. Kaj ta prinaša uporabnikom? Od kdaj jim ne bo več treba oddajati vlog za podaljšanje koriščenja enoletnih prejemkov, kot so otroški dodatek, državna štipendija in subvencija za znižano plačilo vrtca. Tudi o tem, da prvi teden oktobra ne bo deloval informacijski sistem na centrih za socialno delo in kaj to pomeni za izplačila prejemkov.
Gluten se je v zadnjih letih znašel na zatožni klopi. Vse več ljudi ga vidi kot razlog za svoje zdravstvene težave in se mu izogiba. Zakaj so se žitarice nenadoma znašle na črnem seznamu, če smo kruh jedli, še preden smo se naučili obdelovati polja? Smo danes bolj občutljivi, je glutena v hrani več ali pa se je spremenilo kaj tretjega?
Gozdovi so polni ljudi, evforija gobarjenja pa se še stopnjuje z objavami gobarskih trofej na družbenih omrežjih. Težava nastane, kadar so gobarji moteči za naravno okolje ter ovirajo nujne sanitarne sečnje v gozdovih in za sabo puščajo upostošenje. Kaj počnejo nadzorne službe? Bodo lastniki gozdov začeli omejevati prosto gibanje v gozdovih? Bomo uvedli dovolilnice za nabiranje gozdnih plodov?
Evropejci želijo več ukrepanja na evropski ravni na različnih področjih, tudi pri migracijah. Za zdaj ne kaže, da se bodo države članice poenotile in našle skupno rešitev. Kaj to pomeni za prihodnost šengenskega območja? Tudi brexit bo preizkus za enotnost povezave. Evropa mora najti odgovor na vprašanje, kaj jo združuje ter pred evropskimi volitvami odpraviti populizem in nacionalizem iz javnega diskurza.
Naša osrednja galerija, ki hrani več kot 15 tisoč del – med njimi so dela priljubljenih impresionistov, članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter dela iz obsežne vladne zbirke – praznuje 100 let. Narodna galerija, ki prikazuje likovno ustvarjalnost na Slovenskem ter njeno vpetost v evropske in svetovne tokove, tako začenja slavnostni teden. Vrhunec tega bo slavnostna akademija, na kateri bo predsednik republike galeriji podelil zlati red za zasluge za njen izjemen prispevek k oblikovanju slovenske kulturne identitete.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Povprečna plastična vrečka je pri nas v uporabi samo pol ure, razkraja pa se tudi do tisoč let. Več ton jih vsak dan konča v rekah in oceanih, posledično pa tudi na naših krožnikih. Ministrstvo za okolje v tem mesecu v sodelovanju s trgovci in šolami ozavešča s kampanjo Imam svojo vrečko. V oddaji o tem, kako plastika obremenjuje okolje, kakšna grožnja je za naravo ter za zdravje ljudi in živali. Kako omejiti njeno uporabo?
Jutri bo potekala največja družbena akcija na svetu, svetovni dan čiščenja. Na ta dan se bo združilo več milijonov ljudi z vsega sveta v boju proti enemu najbolj perečih ekoloških problemov – odpadkom. Tudi v Sloveniji bomo v enem dnevu očistili našo deželo. Organizator, društvo Ekologi brez meja, pravi, da bo tokrat zadnjič.
Danes bodo poslanci glasovali o seznamu 16-ih ministrskih kandidatov. Pričakujemo, da bo izvoljena 13-ta slovenska vlada, ki naj bi se še isti dan sešla na svoji prvi seji. Vodil jo bo novinec v državni politiki Marjan Šarec. Sestavil je koalicijo petih strank, ki v državnem zboru ne bo imela večine.V Studiu ob 17-ih spremljamo dogajanje v parlamentu in komentiramo, kakšna so pričakovanja in kako stabilna naj bi bila manjšinska vlada.
Kako vidi prihodnost Unije predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker, kakšne so prioritete, ki jih je predstavil v letnem govoru o stanju v Uniji, kakšna je njegova vizija, ki v času razdeljenosti in populizma izginja izpred oči. Tudi na blejskem strateškem forumu so se razpravljavci iz več deset držav spraševali, kaj sploh še združuje Evropo in kakšna prihodnost jo čaka po brexitu, že kar tradicionalna pa je bila razprava o Zahodnem Balkanu.
Današnje politične in gospodarske razmere so posledica najhujše finančne in gospodarske krize po veliki depresiji. Pred desetimi leti je propad ameriške naložbene banke Lehman Brothers močno zamajal tudi gospodarstva Evrope in z njimi usode ljudi. Slovenija se je s krizo spopadla v dveh valovih. Vprašanje današnjega dne je ali smo danes bolj varni pred toksičnimi vrednostnimi papirji ter izgubami prihrankov in služb in ali se nam morda obeta nova kriza.
Nekateri največji ponudniki internetnih storitev dobivajo milijonske zaslužke s posredovanjem vsebin, ne da bi njihovi avtorji dobili plačilo. To področje naj bi uredila nova evropska direktiva o enotnem digitalnem trgu, vendar so mnenja o njej različna. Avtorske organizacije jo podpirajo, saj je zanje vsaka ureditev boljša od trenutnega položaja, slišati pa je tudi opozorila, da direktiva sploh ne bo uredila avtorskih pravic in da bo z njo konec interneta, kot ga poznamo. Obe strani pa druga drugi očitata, da za njihovimi stališči stojijo multinacionalne družbe, ki na internetu kujejo velikanske dobičke. V Studiu ob 17-ih bomo pred glasovanjem v Evropskem parlamentu primerjali mnenja. Gostje oddaje bodo: evropska poslanca Igor Šoltes in Franc Bogovič, Rok Andrée, predsednik Piratske stranke Slovenije, in Luka Novak, poslovodja Slovenske avtorske in založniške organizacije za pravice reproduciranja (SAZOR).
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
So nas minisitrski kandidati na predstavitvah v DZ prepričali, da poznjo svoje področje in prednostne naloge, kako se jih bodo lotili? Kako se bodo prihodnji ministri vlade Marjana Šarca spopadli z izzivi na svojih področjih? Kdo so novi ministrski obrazi in s kakšnimi načrti so opremljeni, kaj lahko ponudijo stari obrazi?
Nepremičnina je tudi naložba, pogosto dodatek k plači ali pokojnini. So naložbe v nepremičnine pri nas varne? Na kaj moramo biti pazljivi, ko se lotimo nepremičninskega posla? Zakaj cene stanovanj rastejo, cene poslovnih nepremičnin pa ne? V današnjem Studiu ob 17-ih z voditeljem Marjanom Vešligajem.
Namera iz koalicijske pogodbe o tem, da naj bi osebne prihodke od kapitala in rent vključili v osnovo za odmero dohodnine, je sprožila neverjeten vihar različnih stališč in politične pretrese. Zdaj so dividende, obresti in najemnine obdavčene z dokončno 25-odstotno stopnjo, stopnja obdavčitve kapitalskih dobičkov pa je odvisna od trajanja lastništva vrednostnega papirja. Nova vlada bi tudi te prihodke vključila v dohodnino. Kaj bi to pomenilo? Bodo podjetniki iskali bolj ugodna davčna okolja in kje? V večini davčno urejenih držav so namreč obremenitve običajno višje kot pri nas.
Začenja se novo šolsko leto. Šolarji, njihovi starši in učitelji vstopajo vanj vsak s svojimi pričakovanji in načrti. Kakšno naj bo sodelovanje med starši in šolo s poudarkom na novem pravilniku, po katerem polnoletni dijaki odločajo, ali naj imajo starši vpogled v njihove ocene, ter si sami pišejo opravičila. Je to pot k odgovornosti ali kontradiktornost?
Že dlje časa trajajoča huda gospodarska kriza v Venezueli in posledični beg Venezuelcev v tujino dobivata dramatične razsežnosti. Združeni narodi posledice primerjajo celo z begunsko krizo v Sredozemlju. Iz države je zbežalo več kot 2 milijona ljudi, skoraj milijon in pol ljudi v Venezueli trpi zaradi podhranjenosti. V državi, odvisni od izvoza nafte, primanjkuje osnovnih dobrih, kot so hrana in zdravila.
Neveljaven email naslov