Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Danes: Kidričevo, Lenart, Šenčur… beguncev noče nihče, več kot polovica Slovencev je za drastične ukrepe proti njim, del politike pa celo podžiga nestrpnost in sovraštvo do migrantov in ljudi, ki bežijo pred vojno. Potem ko smo pred pol leta na železniških postajah po Evropi videli napise z dobrodošlico beguncem, smo zdaj priče vse glasnejšemu sovražnemu govoru, nasilnim, z nestrpnostjo do tujcev prežetim dogodkom, vnovičnemu postavljanju mej in zidov. Zakaj begunce dojemamo kot veliko grožnjo? Kje bi morali iskati rešitve in predvsem, kako se bosta morali spremeniti Slovenija in Evropa?
Danes: Kidričevo, Lenart, Šenčur… beguncev noče nihče, več kot polovica Slovencev je za drastične ukrepe proti njim, del politike pa celo podžiga nestrpnost in sovraštvo do migrantov in ljudi, ki bežijo pred vojno. Potem ko smo pred pol leta na železniških postajah po Evropi videli napise z dobrodošlico beguncem, smo zdaj priče vse glasnejšemu sovražnemu govoru, nasilnim, z nestrpnostjo do tujcev prežetim dogodkom, vnovičnemu postavljanju mej in zidov. Zakaj je prišlo do premika diskurza od solidarnostnega do močno odklonilnega odnosa do migrantov, zakaj begunce dojemamo kot veliko grožnjo? Kje bi morali iskati rešitve in predvsem, kako se bosta morali spremeniti Slovenija in Evropa?
O tem smo se pogovarjali z dr. Marino Lukšič Hacin, predstojnico Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, dr. Alešem Bučarjem Ručmanom, docentom na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru, dr. Primožem Šterbencem, docentom na Fakulteti za management Univerze na Primorskem, in dr. Mitjo Žagarjem z Inštituta za narodnostna vprašanja. Sledi nekaj poudarkov iz pogovora.
Dr. Marina Lukšič Hacin: “Če si nalijemo čistega vina, moramo priznati, da so ljudje, ki prihajajo iz neslovenskega okolja, v Sloveniji bolj ali manj nedobrodošli. Temu odnosu lahko sledimo še v čas, ko je bila Slovenija še republika ZFR Jugoslavije, pa vendar ni bilo tako ekstremno, kot se ta odnos sprevrže skozi pogrom proti izbrisanim, torej v času nacionalnega prebujenja in graditve države. Naše okolje na sploh ni pretirano naklonjeno in solidarno do Neslovencev, pa naj govorimo o manjšinah, Romih, in tudi izseljencih – če so slednji druge veroizpovedi, pa je to le še en dodaten razlog za intenzivno stigmo.”
Dr. Aleš Bučar Ručman: “Dokler nismo bili neposredno vpleteni, je bila begunska kriza težava, s katero se nismo želeli soočiti. Iz tega se vidi naš dvojni odnos do tega problema. Pa tudi v tem, kako smo najprej obsojali ukrepe, ki so jih drugi izvajali (npr. na Madžarskem), mi jih pa zdaj kopiramo. V Sloveniji se opazi jasna ločina med tistim, kar je bilo v javnem diskurzu poimenovano kot prvi in drugi begunski val. Septembra nasprotovanja ni bilo videti, večina je prihod podpirala, aktivirala se je pomoč. V drugem valu pa se zgodi v Sloveniji pomembna sprememba – drugod v Evropi je bilo nekoliko drugače, čeprav so bili vzorci podobni. Po zaprtju madžarske meje, po vzpostavitvi ograje in hitrih sodišč za kazniva dejanja poškodovanja te ograje, ko se je prihod ljudi preusmeril čez Slovenijo in ko se je zdelo, da je stvar popolnoma ušla izpod kontrole, so se ljudje hitro prestavili na drugo stran. To je prehod iz nekega solidarnega pogleda do tega, da se na celotno situacijo gleda kot na varnostno vprašanje. Kaj se je vmes zgodilo? Ko se je zdelo, da zaradi večjega števila ljudi, ki so prihajali, razmere niso več kod nadzorom, se je to izkoristilo za pridobivanje političnih točk. Zaradi podob iz medijev je ljudem postalo jasno, da to ni več humanitarno vprašanje, tudi ne vprašanje policije, torej civilno vprašanje, ampak da je to vprašanje, ki ga mora reševati vojska s puškami. Ko vse to seštejemo, ni čudno, da ljudje nekoga, za katerega ti da oblast signal, da ga je treba sprejeti z ograjo in vojaki, razumejo kot nekoga, ki je sovražen. (…) In kaj se zgodi? To postane teren, kjer se da pridobivati počeni politične točke. To se je zgodilo v Sloveniji v pol leta: sredina se je postavila na desno, desnica pa na skrajno desno. Pred pol leta si nismo niti predstavljati, da bomo v tem prostoru kdaj govorili o odvzemu premoženja in denarja, ljudem, ki bežijo pred vojno. Nismo si predstavljali, da se bodo ljudje mobilizirali in šli na ulice zaradi nasprotovanja nastanitvenih centrov. Pa se je zgodilo prav to. ”
Tudi v Nemčiji sta se politični in javni diskurz nagnila v smer bolj odklonilnega odnosa do tujcev. O tem naša dopisnica iz Berlina Polona Fijavž:
Sogovorniki so opozorili, da ne smemo pozabiti, da je v Sloveniji in Evropi več diskurzov do tujcev. Zakaj je med njimi začel prevladovati odklonilni diskurz?
Dr. Mitja Žagar: “Zaradi odsotnosti strategije, resnega in logičnega razmisleka, zakaj je do te situacije prišlo. Situacija na Bližnjem Vzhodu, ki je vir vala prisiljenih migracij, je namreč v manjši meri avtohtona, ampak je v večji meri rezultat intervencije od zunaj. Za politike Zahoda in Rusije je značilen za izrazito kratek in ozek pristop: imamo problem, naredimo to in to, da bomo zaščitili svoje interese. Problem našega diskurza je prav ta, da se ne zavedamo te širšega konteksta in da gasilska situacija ne bo rešila težav na Bližnjem vzhodu, ampak jih še poglobila, in da lahko eksplodira predstava Evrope, ki se je gradila zadnjih pet, šest desetletij. Na žalost se glasov, ki opozarjajo na širše dimenzije krize, ne sliši dovolj, prav tako ne tistih, ki imajo ideje (npr. Marshallov plan za Bližnji Vzhod). V veliki meri ima to opravka tudi s političnimi voditelji, politiki na Zahodu, ki jih zanimajo le 4, 5-letna volilna obdobja, njihov imidž v medijih in jih neki strateški, dolgoročni pogledi sploh ne zanimajo več.”
Tudi dr. Primož Šterbenc je prepričan, da se vzročno-posledične povezave zanemarjajo: “Pri razbijanju protiislamskih tendenc je treba poudariti, da je Zahod velik del tega požara povzročil sam. Napad na Afganistan in predvsem napak na Irak sta odprla grozljivo Pandorino skrinjico, grozljiv sunitsko-šiitski konflikt, ki ne kaže, da se bo kmalu končal. Kar je še treba poudariti, je, da ravno te stranke v Sloveniji, ki so bile takrat blizu stališčem, da je treba vojaško urejati razmere, blizu idejam Busheve administracije, so danes tiste, ki najbolj vpijejo proti beguncem. (…) Treba je pomagati okoliškim državam, tudi s finančnimi sredstvi, a tu se spet pojavi problem, kako zagotoviti denar. Na drugi strani pa Evropa vsako leto izgubi tisoč milijard dolarjev zaradi utaje davkov oz. prelivanja denarja v davčne oaze.”
Dr. Mitja Žagar: “Vsaka radikalizacija diskurza je izjemno problematična, ker so žrtve zmeraj manjšine in to še dodatno otežuje integracijo in vključevanje, ker prihaja do polarizacije. Radikalizacija diskurza, tako levega kot desnega, čeprav se mi zdi deset trenutno bolj problematičen in nevaren, zamegli tudi občutek spodobnosti v družbi, kaj je prav in kaj narobe, ter še bolj razbija sistem vrednot.”
Dr. Marina Lukšič Hacin: “To, kar me danes skrbi, je to, da so se zelo okrepili glasovi proti. Da so na pozicijah ljudje, ki imajo držo proti in ki s svojimi odločitvami ne samo postavljajo zadevo v smeri militarizacije, temveč uvajajo totalitarizem tudi znotraj delovanja naše demokratične družbe. To, kar se danes dogaja, ni nujno da bo ostalo le na ravni odnosa mi : ljudje, ki prihajajo, ampak postopoma prehaja v pore načina življenja nas, ki smo tukaj.”
O integraciji, rešitvah in vlogi Nemčije dr. Mitja Žagar, dr. Primož Šterbenc in dr. Bučar Ručman:
Nemčija se že ukvarja tudi z vprašanjem integracije, pri tem pa ne želi delati istih napak kot v 60. letih, pravi naša dopisnica Polona Fijavž:
4602 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Danes: Kidričevo, Lenart, Šenčur… beguncev noče nihče, več kot polovica Slovencev je za drastične ukrepe proti njim, del politike pa celo podžiga nestrpnost in sovraštvo do migrantov in ljudi, ki bežijo pred vojno. Potem ko smo pred pol leta na železniških postajah po Evropi videli napise z dobrodošlico beguncem, smo zdaj priče vse glasnejšemu sovražnemu govoru, nasilnim, z nestrpnostjo do tujcev prežetim dogodkom, vnovičnemu postavljanju mej in zidov. Zakaj begunce dojemamo kot veliko grožnjo? Kje bi morali iskati rešitve in predvsem, kako se bosta morali spremeniti Slovenija in Evropa?
Danes: Kidričevo, Lenart, Šenčur… beguncev noče nihče, več kot polovica Slovencev je za drastične ukrepe proti njim, del politike pa celo podžiga nestrpnost in sovraštvo do migrantov in ljudi, ki bežijo pred vojno. Potem ko smo pred pol leta na železniških postajah po Evropi videli napise z dobrodošlico beguncem, smo zdaj priče vse glasnejšemu sovražnemu govoru, nasilnim, z nestrpnostjo do tujcev prežetim dogodkom, vnovičnemu postavljanju mej in zidov. Zakaj je prišlo do premika diskurza od solidarnostnega do močno odklonilnega odnosa do migrantov, zakaj begunce dojemamo kot veliko grožnjo? Kje bi morali iskati rešitve in predvsem, kako se bosta morali spremeniti Slovenija in Evropa?
O tem smo se pogovarjali z dr. Marino Lukšič Hacin, predstojnico Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, dr. Alešem Bučarjem Ručmanom, docentom na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru, dr. Primožem Šterbencem, docentom na Fakulteti za management Univerze na Primorskem, in dr. Mitjo Žagarjem z Inštituta za narodnostna vprašanja. Sledi nekaj poudarkov iz pogovora.
Dr. Marina Lukšič Hacin: “Če si nalijemo čistega vina, moramo priznati, da so ljudje, ki prihajajo iz neslovenskega okolja, v Sloveniji bolj ali manj nedobrodošli. Temu odnosu lahko sledimo še v čas, ko je bila Slovenija še republika ZFR Jugoslavije, pa vendar ni bilo tako ekstremno, kot se ta odnos sprevrže skozi pogrom proti izbrisanim, torej v času nacionalnega prebujenja in graditve države. Naše okolje na sploh ni pretirano naklonjeno in solidarno do Neslovencev, pa naj govorimo o manjšinah, Romih, in tudi izseljencih – če so slednji druge veroizpovedi, pa je to le še en dodaten razlog za intenzivno stigmo.”
Dr. Aleš Bučar Ručman: “Dokler nismo bili neposredno vpleteni, je bila begunska kriza težava, s katero se nismo želeli soočiti. Iz tega se vidi naš dvojni odnos do tega problema. Pa tudi v tem, kako smo najprej obsojali ukrepe, ki so jih drugi izvajali (npr. na Madžarskem), mi jih pa zdaj kopiramo. V Sloveniji se opazi jasna ločina med tistim, kar je bilo v javnem diskurzu poimenovano kot prvi in drugi begunski val. Septembra nasprotovanja ni bilo videti, večina je prihod podpirala, aktivirala se je pomoč. V drugem valu pa se zgodi v Sloveniji pomembna sprememba – drugod v Evropi je bilo nekoliko drugače, čeprav so bili vzorci podobni. Po zaprtju madžarske meje, po vzpostavitvi ograje in hitrih sodišč za kazniva dejanja poškodovanja te ograje, ko se je prihod ljudi preusmeril čez Slovenijo in ko se je zdelo, da je stvar popolnoma ušla izpod kontrole, so se ljudje hitro prestavili na drugo stran. To je prehod iz nekega solidarnega pogleda do tega, da se na celotno situacijo gleda kot na varnostno vprašanje. Kaj se je vmes zgodilo? Ko se je zdelo, da zaradi večjega števila ljudi, ki so prihajali, razmere niso več kod nadzorom, se je to izkoristilo za pridobivanje političnih točk. Zaradi podob iz medijev je ljudem postalo jasno, da to ni več humanitarno vprašanje, tudi ne vprašanje policije, torej civilno vprašanje, ampak da je to vprašanje, ki ga mora reševati vojska s puškami. Ko vse to seštejemo, ni čudno, da ljudje nekoga, za katerega ti da oblast signal, da ga je treba sprejeti z ograjo in vojaki, razumejo kot nekoga, ki je sovražen. (…) In kaj se zgodi? To postane teren, kjer se da pridobivati počeni politične točke. To se je zgodilo v Sloveniji v pol leta: sredina se je postavila na desno, desnica pa na skrajno desno. Pred pol leta si nismo niti predstavljati, da bomo v tem prostoru kdaj govorili o odvzemu premoženja in denarja, ljudem, ki bežijo pred vojno. Nismo si predstavljali, da se bodo ljudje mobilizirali in šli na ulice zaradi nasprotovanja nastanitvenih centrov. Pa se je zgodilo prav to. ”
Tudi v Nemčiji sta se politični in javni diskurz nagnila v smer bolj odklonilnega odnosa do tujcev. O tem naša dopisnica iz Berlina Polona Fijavž:
Sogovorniki so opozorili, da ne smemo pozabiti, da je v Sloveniji in Evropi več diskurzov do tujcev. Zakaj je med njimi začel prevladovati odklonilni diskurz?
Dr. Mitja Žagar: “Zaradi odsotnosti strategije, resnega in logičnega razmisleka, zakaj je do te situacije prišlo. Situacija na Bližnjem Vzhodu, ki je vir vala prisiljenih migracij, je namreč v manjši meri avtohtona, ampak je v večji meri rezultat intervencije od zunaj. Za politike Zahoda in Rusije je značilen za izrazito kratek in ozek pristop: imamo problem, naredimo to in to, da bomo zaščitili svoje interese. Problem našega diskurza je prav ta, da se ne zavedamo te širšega konteksta in da gasilska situacija ne bo rešila težav na Bližnjem vzhodu, ampak jih še poglobila, in da lahko eksplodira predstava Evrope, ki se je gradila zadnjih pet, šest desetletij. Na žalost se glasov, ki opozarjajo na širše dimenzije krize, ne sliši dovolj, prav tako ne tistih, ki imajo ideje (npr. Marshallov plan za Bližnji Vzhod). V veliki meri ima to opravka tudi s političnimi voditelji, politiki na Zahodu, ki jih zanimajo le 4, 5-letna volilna obdobja, njihov imidž v medijih in jih neki strateški, dolgoročni pogledi sploh ne zanimajo več.”
Tudi dr. Primož Šterbenc je prepričan, da se vzročno-posledične povezave zanemarjajo: “Pri razbijanju protiislamskih tendenc je treba poudariti, da je Zahod velik del tega požara povzročil sam. Napad na Afganistan in predvsem napak na Irak sta odprla grozljivo Pandorino skrinjico, grozljiv sunitsko-šiitski konflikt, ki ne kaže, da se bo kmalu končal. Kar je še treba poudariti, je, da ravno te stranke v Sloveniji, ki so bile takrat blizu stališčem, da je treba vojaško urejati razmere, blizu idejam Busheve administracije, so danes tiste, ki najbolj vpijejo proti beguncem. (…) Treba je pomagati okoliškim državam, tudi s finančnimi sredstvi, a tu se spet pojavi problem, kako zagotoviti denar. Na drugi strani pa Evropa vsako leto izgubi tisoč milijard dolarjev zaradi utaje davkov oz. prelivanja denarja v davčne oaze.”
Dr. Mitja Žagar: “Vsaka radikalizacija diskurza je izjemno problematična, ker so žrtve zmeraj manjšine in to še dodatno otežuje integracijo in vključevanje, ker prihaja do polarizacije. Radikalizacija diskurza, tako levega kot desnega, čeprav se mi zdi deset trenutno bolj problematičen in nevaren, zamegli tudi občutek spodobnosti v družbi, kaj je prav in kaj narobe, ter še bolj razbija sistem vrednot.”
Dr. Marina Lukšič Hacin: “To, kar me danes skrbi, je to, da so se zelo okrepili glasovi proti. Da so na pozicijah ljudje, ki imajo držo proti in ki s svojimi odločitvami ne samo postavljajo zadevo v smeri militarizacije, temveč uvajajo totalitarizem tudi znotraj delovanja naše demokratične družbe. To, kar se danes dogaja, ni nujno da bo ostalo le na ravni odnosa mi : ljudje, ki prihajajo, ampak postopoma prehaja v pore načina življenja nas, ki smo tukaj.”
O integraciji, rešitvah in vlogi Nemčije dr. Mitja Žagar, dr. Primož Šterbenc in dr. Bučar Ručman:
Nemčija se že ukvarja tudi z vprašanjem integracije, pri tem pa ne želi delati istih napak kot v 60. letih, pravi naša dopisnica Polona Fijavž:
Kaj prinaša nedeljski dogovor o brexitu, ki so ga sklenili voditelji Unije na izrednem vrhu v Bruslju? »To je edini možni dogovor« povdarja predsednik Evropske komisije. Pogajanja o izstopu Združenega kraljestva iz povezave bodo zagotovo še dolgotrajna, saj odprta vprašanja ostajajo nerešena. Na mizi je več scenarijev, britanska premierka pa ima velike notranjepolitične težave, saj večina britanskih poslancev ne podpira nobene rešitve. Je mogoč no-deal brexit- ločitev brez dogovora?
Kakšen sejem je slovenski knjižni sejem, kakšna je njegova družbena vloga, v kolikšni meri je naklonjen manjšim založbam, kako bi se lahko še razvil … To je le nekaj tem, o katerih na Pisateljskem odru v Cankarjevem domu razmišljajo filozofinja in letošnja dobitnica nagrade mira Stanka Repar, pesnica ter glavna in odgovorna urednica založbe Vige Vage Knjige Anja Golob ter Miha Kovač- v pogovoru z Markom Goljo.
V oddaji zaznamujemo državni praznik, dan Rudolfa Maistra, ki je odločilno posegel v dogodke ob koncu 1. svetovne vojne in zavrtel kolo zgodovine v drugačno smer, kot so načrtovale velike sile. Novembra 1918, so vojaške enote prve slovenske vojske generala Rudolfa Maistra v Mariboru razorožile oddelke nemško – avstrijske mestne varnostne straže – nekakšne vzporedne paravojaške strukture v mestu. To dejanje je pripoved o boju za Maribor in severno mejo, o izjemnem domoljubju, ki je današnji slovenski državi dalo več kot 6 tisoč kvadratnih kilometrov v nasprotnem primeru trajno izgubljenega ozemlja. Je pa tudi zanimiva pripoved o tem, kako pomembno je bilo, da smo imeli Slovenci pred stoletjem v Mariboru bančno hišo v svojih rokah. Z voditeljem Stanetom Kocutarjem
Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, ki zvišuje dovoljene vrednosti hrupa in s tem državljanom poslabšuje pravice do zdravega življenjskega okolja, se je znašla na ustavnem sodišču. Oceno ustavnosti zahtevata Alpe Adria Green in civilna pobuda Eko krog. Uredba, ki jo je sprejela prejšnja vlada, ko je opravljala tekoče posle, je zaradi nepreglednosti tudi v postopku pred KPK. Hrup pa postaja vse hujši problem.V oddaji tudi o tem, kako živeti v hrupu in kje iskati pomoč.
Saga o predlaganem dvigu minimalne plače, po katerem naj bi se januarja znesek zvišal na 667 evrov, se nadaljuje. Je težava, da je predlog zaobšel socialni dialog in ga je mimo socialnih partnerjev vložila Levica? Ali pa je težava v višini minimalne plače, ki je sicer opredeljena kot minimalni zaslužek, ki ga mora zaposleni prejeti ob koncu meseca za polni delovni čas? Kakšen naj sploh bo plačni sistem in kdaj zvišati plače – soočamo socialne partnerje.
Kako so se razdelile karte po nedeljskih lokalnih volitvah? Kakšni bodo izzivi v drugem krogu? Vse to skupaj z našimi dopisniki po državi.
Je Ljubljana najlepše mesto tudi ob prometnih konicah … ali ko iščemo stanovanje … ali ko čakamo na pregled pri zdravniku? Devet županskih kandidatov ponuja rešitve. Kaj pa volivci, se strinjajo z njimi, bodo na volišča odšli v večjem številu kot na zadnjih lokalnih volitvah? Odgovore na ta vprašanja iščemo v radijskem soočenju županskih kandidatov.
V Narodnem domu se predstavljajo vsi kandidati za župana MO Maribor, z izjemo priprtega Andreja Šiška. V ospredju razprave sedemnajsterice so številne žgoče teme in predvsem načrti za boljšo prihodnost mesta.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
So nove tehnologije sovražnik ali prijatelj demokracije? Informacijsko-komunikacijske tehnologije so obljubljale večjo transparentnost, več demokracije ter konec zavajanja in laži, a hkrati omogočile tudi manipulacijo in propagando ter zvezale roke četrti veji oblasti. Po vmesnih volitvah v Združenih državah Amerike in pred lokalnimi volitvami v Sloveniji se sprašujemo, na kateri strani je tehtnica.
Kako se je zgodilo, da je tako imenovana Marakeška deklaracija oziroma dogovor Združenih narodov o varnih in urejenih migracijah čez noč postala eno od osrednjih notranjepolitičnih vprašanj? Države, ki pred nekaj meseci niso imele pripomb, se zdaj umikajo, pri nas bo celo izredna seja državnega zbora o tem. V oddaji o tem, od kod strah pred posledicami dokumenta, ki je pravno nezavezujoč, in od kod strah pred valom migrantov?
Kaj obljubljajo in kako bodo to uresničili? Predstavljajo se županski kandidati treh mestnih občin – Novo mesto, Celje in Kranj. Soočenja vodijo Jože Žura (Novo mesto), Matija Mastnak (Celje) in Romana Erjavec (Kranj).
Zmaga demokratov na kongresnih volitvah v Združenih državah Amerike, s čimer bodo ti po osmih letih spet prevzeli večino v predstavniškem domu, bo imela velik vpliv na predsedovanje Donalda Trumpa v drugem delu mandata, udobne večine ne bo imel več. Bi to lahko pomenilo tudi spremembo njegove politike, morda manj strupeno retoriko do nasprotnikov, migrantov in drugih? Kaj izidi pomenijo za demokrate ter Trumpove možnosti za vnovično izvolitev leta 2020? V oddaji o tem, v čem so bile tokratne ameriške vmesne volitve posebne.
Predstavljajo se kandidati za župana v MO Koper, MO Velenje in MO Murska Sobota.
Nemška kanclerka Angela Merkel je pred dnevi napovedala skorajšnji umik s čela svoje stranke. Ta je v zadnjih mesecih doživela več volilnih streznitev, saj je izgubljala tako rekoč na vsakih deželnih volitvah. To se dogaja, čeprav ima Nemčija najnižjo stopnjo brezposelnosti po združitvi. Na lokalni ravni se krepijo stranke, ki ne sodelujejo v zvezni vladi, Zeleni ter Alternativa za Nemčijo. V oddaji o tem kaj ostaja od politične moči Merklove po njeni napovedi odhoda, kaj se je spremenilo v skoraj dveh desetletjih njenega vladanja in kako se bo spremenila Evropa po odhodu dolgoletne kanclerke.
Predstavljajo se županski kandidati treh mestnih občin – Nova Gorica, Ptuj in Slovenj Gradec. Soočenja vodijo Nataša Uršič (Nova Gorica), Danijel Poslek (Ptuj) in Dejan Rat (Slovenj Gradec).
Med počitnicami imajo šolarji čas za počitek in druženje s prijatelji. Toda, ali je med šolskim letom tempo hud zaradi šolskih obveznosti ali tudi zaradi obšolskih dejavnosti – različnih tečajev in treningov? Analiza klicev na Tom telefon je namreč pokazala, da so številni otroci preobremenjeni z dejavnostmi, ki jih obiskujejo na željo staršev. V oddaji o tem, kako pomemben je prosti čas in igra za celostni razvoj otroka.
Umor novinarja Džamala Kašogija na savdskem konzulatu v Carigradu je postavil Savdsko Arabijo pod drobnogled svetovne javnosti. Njegovo smrt je puščavska kraljevina dolgo prikrivala, na koncu pa priznala: novinar je bil ubit, njegov umor pa načrtovan. Kako bo umor vplival na razmerje sil v Riadu in zakaj je mednarodna skupnost tako popustljiva do puščavske kraljevine?
V Vatikanu se je končala škofovska sinoda, namenjena mladim, veri in razločevanju poklicanosti. Cerkev naj bi postala manj moralistična do mladih ter iskreno prisluhnila potrebam vsakega izmed njih. Papež Frančišek je duhovnike opozoril, naj krščanskega nauka ne zamenjujejo s svojimi zamislimi, vernike pa naj nagovorijo prijateljsko, namesto da nanje zvračajo breme cerkvene institucije. Ali bo torej cerkev znala prisluhniti položaju mladih?
Pred vrati je 23. Ljubljanski maraton, ki že vsa ta leta popestri zadnji oktobrski konec teden v prestolnici. V oddaji o tem, kako je v tem času prireditev zrasla, pa tudi o fenomenu teka pri nas. Kdaj bomo spet imeli vrhunskega tekača na dolge proge, kaj Ljubljana še lahko ponudi tekačem in kaj lahko oni prinesejo njej? Avtor oddaje je Jurij Jeromen.
Neveljaven email naslov