Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Danes: Kidričevo, Lenart, Šenčur… beguncev noče nihče, več kot polovica Slovencev je za drastične ukrepe proti njim, del politike pa celo podžiga nestrpnost in sovraštvo do migrantov in ljudi, ki bežijo pred vojno. Potem ko smo pred pol leta na železniških postajah po Evropi videli napise z dobrodošlico beguncem, smo zdaj priče vse glasnejšemu sovražnemu govoru, nasilnim, z nestrpnostjo do tujcev prežetim dogodkom, vnovičnemu postavljanju mej in zidov. Zakaj begunce dojemamo kot veliko grožnjo? Kje bi morali iskati rešitve in predvsem, kako se bosta morali spremeniti Slovenija in Evropa?
Danes: Kidričevo, Lenart, Šenčur… beguncev noče nihče, več kot polovica Slovencev je za drastične ukrepe proti njim, del politike pa celo podžiga nestrpnost in sovraštvo do migrantov in ljudi, ki bežijo pred vojno. Potem ko smo pred pol leta na železniških postajah po Evropi videli napise z dobrodošlico beguncem, smo zdaj priče vse glasnejšemu sovražnemu govoru, nasilnim, z nestrpnostjo do tujcev prežetim dogodkom, vnovičnemu postavljanju mej in zidov. Zakaj je prišlo do premika diskurza od solidarnostnega do močno odklonilnega odnosa do migrantov, zakaj begunce dojemamo kot veliko grožnjo? Kje bi morali iskati rešitve in predvsem, kako se bosta morali spremeniti Slovenija in Evropa?
O tem smo se pogovarjali z dr. Marino Lukšič Hacin, predstojnico Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, dr. Alešem Bučarjem Ručmanom, docentom na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru, dr. Primožem Šterbencem, docentom na Fakulteti za management Univerze na Primorskem, in dr. Mitjo Žagarjem z Inštituta za narodnostna vprašanja. Sledi nekaj poudarkov iz pogovora.
Dr. Marina Lukšič Hacin: “Če si nalijemo čistega vina, moramo priznati, da so ljudje, ki prihajajo iz neslovenskega okolja, v Sloveniji bolj ali manj nedobrodošli. Temu odnosu lahko sledimo še v čas, ko je bila Slovenija še republika ZFR Jugoslavije, pa vendar ni bilo tako ekstremno, kot se ta odnos sprevrže skozi pogrom proti izbrisanim, torej v času nacionalnega prebujenja in graditve države. Naše okolje na sploh ni pretirano naklonjeno in solidarno do Neslovencev, pa naj govorimo o manjšinah, Romih, in tudi izseljencih – če so slednji druge veroizpovedi, pa je to le še en dodaten razlog za intenzivno stigmo.”
Dr. Aleš Bučar Ručman: “Dokler nismo bili neposredno vpleteni, je bila begunska kriza težava, s katero se nismo želeli soočiti. Iz tega se vidi naš dvojni odnos do tega problema. Pa tudi v tem, kako smo najprej obsojali ukrepe, ki so jih drugi izvajali (npr. na Madžarskem), mi jih pa zdaj kopiramo. V Sloveniji se opazi jasna ločina med tistim, kar je bilo v javnem diskurzu poimenovano kot prvi in drugi begunski val. Septembra nasprotovanja ni bilo videti, večina je prihod podpirala, aktivirala se je pomoč. V drugem valu pa se zgodi v Sloveniji pomembna sprememba – drugod v Evropi je bilo nekoliko drugače, čeprav so bili vzorci podobni. Po zaprtju madžarske meje, po vzpostavitvi ograje in hitrih sodišč za kazniva dejanja poškodovanja te ograje, ko se je prihod ljudi preusmeril čez Slovenijo in ko se je zdelo, da je stvar popolnoma ušla izpod kontrole, so se ljudje hitro prestavili na drugo stran. To je prehod iz nekega solidarnega pogleda do tega, da se na celotno situacijo gleda kot na varnostno vprašanje. Kaj se je vmes zgodilo? Ko se je zdelo, da zaradi večjega števila ljudi, ki so prihajali, razmere niso več kod nadzorom, se je to izkoristilo za pridobivanje političnih točk. Zaradi podob iz medijev je ljudem postalo jasno, da to ni več humanitarno vprašanje, tudi ne vprašanje policije, torej civilno vprašanje, ampak da je to vprašanje, ki ga mora reševati vojska s puškami. Ko vse to seštejemo, ni čudno, da ljudje nekoga, za katerega ti da oblast signal, da ga je treba sprejeti z ograjo in vojaki, razumejo kot nekoga, ki je sovražen. (…) In kaj se zgodi? To postane teren, kjer se da pridobivati počeni politične točke. To se je zgodilo v Sloveniji v pol leta: sredina se je postavila na desno, desnica pa na skrajno desno. Pred pol leta si nismo niti predstavljati, da bomo v tem prostoru kdaj govorili o odvzemu premoženja in denarja, ljudem, ki bežijo pred vojno. Nismo si predstavljali, da se bodo ljudje mobilizirali in šli na ulice zaradi nasprotovanja nastanitvenih centrov. Pa se je zgodilo prav to. ”
Tudi v Nemčiji sta se politični in javni diskurz nagnila v smer bolj odklonilnega odnosa do tujcev. O tem naša dopisnica iz Berlina Polona Fijavž:
Sogovorniki so opozorili, da ne smemo pozabiti, da je v Sloveniji in Evropi več diskurzov do tujcev. Zakaj je med njimi začel prevladovati odklonilni diskurz?
Dr. Mitja Žagar: “Zaradi odsotnosti strategije, resnega in logičnega razmisleka, zakaj je do te situacije prišlo. Situacija na Bližnjem Vzhodu, ki je vir vala prisiljenih migracij, je namreč v manjši meri avtohtona, ampak je v večji meri rezultat intervencije od zunaj. Za politike Zahoda in Rusije je značilen za izrazito kratek in ozek pristop: imamo problem, naredimo to in to, da bomo zaščitili svoje interese. Problem našega diskurza je prav ta, da se ne zavedamo te širšega konteksta in da gasilska situacija ne bo rešila težav na Bližnjem vzhodu, ampak jih še poglobila, in da lahko eksplodira predstava Evrope, ki se je gradila zadnjih pet, šest desetletij. Na žalost se glasov, ki opozarjajo na širše dimenzije krize, ne sliši dovolj, prav tako ne tistih, ki imajo ideje (npr. Marshallov plan za Bližnji Vzhod). V veliki meri ima to opravka tudi s političnimi voditelji, politiki na Zahodu, ki jih zanimajo le 4, 5-letna volilna obdobja, njihov imidž v medijih in jih neki strateški, dolgoročni pogledi sploh ne zanimajo več.”
Tudi dr. Primož Šterbenc je prepričan, da se vzročno-posledične povezave zanemarjajo: “Pri razbijanju protiislamskih tendenc je treba poudariti, da je Zahod velik del tega požara povzročil sam. Napad na Afganistan in predvsem napak na Irak sta odprla grozljivo Pandorino skrinjico, grozljiv sunitsko-šiitski konflikt, ki ne kaže, da se bo kmalu končal. Kar je še treba poudariti, je, da ravno te stranke v Sloveniji, ki so bile takrat blizu stališčem, da je treba vojaško urejati razmere, blizu idejam Busheve administracije, so danes tiste, ki najbolj vpijejo proti beguncem. (…) Treba je pomagati okoliškim državam, tudi s finančnimi sredstvi, a tu se spet pojavi problem, kako zagotoviti denar. Na drugi strani pa Evropa vsako leto izgubi tisoč milijard dolarjev zaradi utaje davkov oz. prelivanja denarja v davčne oaze.”
Dr. Mitja Žagar: “Vsaka radikalizacija diskurza je izjemno problematična, ker so žrtve zmeraj manjšine in to še dodatno otežuje integracijo in vključevanje, ker prihaja do polarizacije. Radikalizacija diskurza, tako levega kot desnega, čeprav se mi zdi deset trenutno bolj problematičen in nevaren, zamegli tudi občutek spodobnosti v družbi, kaj je prav in kaj narobe, ter še bolj razbija sistem vrednot.”
Dr. Marina Lukšič Hacin: “To, kar me danes skrbi, je to, da so se zelo okrepili glasovi proti. Da so na pozicijah ljudje, ki imajo držo proti in ki s svojimi odločitvami ne samo postavljajo zadevo v smeri militarizacije, temveč uvajajo totalitarizem tudi znotraj delovanja naše demokratične družbe. To, kar se danes dogaja, ni nujno da bo ostalo le na ravni odnosa mi : ljudje, ki prihajajo, ampak postopoma prehaja v pore načina življenja nas, ki smo tukaj.”
O integraciji, rešitvah in vlogi Nemčije dr. Mitja Žagar, dr. Primož Šterbenc in dr. Bučar Ručman:
Nemčija se že ukvarja tudi z vprašanjem integracije, pri tem pa ne želi delati istih napak kot v 60. letih, pravi naša dopisnica Polona Fijavž:
4602 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Danes: Kidričevo, Lenart, Šenčur… beguncev noče nihče, več kot polovica Slovencev je za drastične ukrepe proti njim, del politike pa celo podžiga nestrpnost in sovraštvo do migrantov in ljudi, ki bežijo pred vojno. Potem ko smo pred pol leta na železniških postajah po Evropi videli napise z dobrodošlico beguncem, smo zdaj priče vse glasnejšemu sovražnemu govoru, nasilnim, z nestrpnostjo do tujcev prežetim dogodkom, vnovičnemu postavljanju mej in zidov. Zakaj begunce dojemamo kot veliko grožnjo? Kje bi morali iskati rešitve in predvsem, kako se bosta morali spremeniti Slovenija in Evropa?
Danes: Kidričevo, Lenart, Šenčur… beguncev noče nihče, več kot polovica Slovencev je za drastične ukrepe proti njim, del politike pa celo podžiga nestrpnost in sovraštvo do migrantov in ljudi, ki bežijo pred vojno. Potem ko smo pred pol leta na železniških postajah po Evropi videli napise z dobrodošlico beguncem, smo zdaj priče vse glasnejšemu sovražnemu govoru, nasilnim, z nestrpnostjo do tujcev prežetim dogodkom, vnovičnemu postavljanju mej in zidov. Zakaj je prišlo do premika diskurza od solidarnostnega do močno odklonilnega odnosa do migrantov, zakaj begunce dojemamo kot veliko grožnjo? Kje bi morali iskati rešitve in predvsem, kako se bosta morali spremeniti Slovenija in Evropa?
O tem smo se pogovarjali z dr. Marino Lukšič Hacin, predstojnico Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, dr. Alešem Bučarjem Ručmanom, docentom na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru, dr. Primožem Šterbencem, docentom na Fakulteti za management Univerze na Primorskem, in dr. Mitjo Žagarjem z Inštituta za narodnostna vprašanja. Sledi nekaj poudarkov iz pogovora.
Dr. Marina Lukšič Hacin: “Če si nalijemo čistega vina, moramo priznati, da so ljudje, ki prihajajo iz neslovenskega okolja, v Sloveniji bolj ali manj nedobrodošli. Temu odnosu lahko sledimo še v čas, ko je bila Slovenija še republika ZFR Jugoslavije, pa vendar ni bilo tako ekstremno, kot se ta odnos sprevrže skozi pogrom proti izbrisanim, torej v času nacionalnega prebujenja in graditve države. Naše okolje na sploh ni pretirano naklonjeno in solidarno do Neslovencev, pa naj govorimo o manjšinah, Romih, in tudi izseljencih – če so slednji druge veroizpovedi, pa je to le še en dodaten razlog za intenzivno stigmo.”
Dr. Aleš Bučar Ručman: “Dokler nismo bili neposredno vpleteni, je bila begunska kriza težava, s katero se nismo želeli soočiti. Iz tega se vidi naš dvojni odnos do tega problema. Pa tudi v tem, kako smo najprej obsojali ukrepe, ki so jih drugi izvajali (npr. na Madžarskem), mi jih pa zdaj kopiramo. V Sloveniji se opazi jasna ločina med tistim, kar je bilo v javnem diskurzu poimenovano kot prvi in drugi begunski val. Septembra nasprotovanja ni bilo videti, večina je prihod podpirala, aktivirala se je pomoč. V drugem valu pa se zgodi v Sloveniji pomembna sprememba – drugod v Evropi je bilo nekoliko drugače, čeprav so bili vzorci podobni. Po zaprtju madžarske meje, po vzpostavitvi ograje in hitrih sodišč za kazniva dejanja poškodovanja te ograje, ko se je prihod ljudi preusmeril čez Slovenijo in ko se je zdelo, da je stvar popolnoma ušla izpod kontrole, so se ljudje hitro prestavili na drugo stran. To je prehod iz nekega solidarnega pogleda do tega, da se na celotno situacijo gleda kot na varnostno vprašanje. Kaj se je vmes zgodilo? Ko se je zdelo, da zaradi večjega števila ljudi, ki so prihajali, razmere niso več kod nadzorom, se je to izkoristilo za pridobivanje političnih točk. Zaradi podob iz medijev je ljudem postalo jasno, da to ni več humanitarno vprašanje, tudi ne vprašanje policije, torej civilno vprašanje, ampak da je to vprašanje, ki ga mora reševati vojska s puškami. Ko vse to seštejemo, ni čudno, da ljudje nekoga, za katerega ti da oblast signal, da ga je treba sprejeti z ograjo in vojaki, razumejo kot nekoga, ki je sovražen. (…) In kaj se zgodi? To postane teren, kjer se da pridobivati počeni politične točke. To se je zgodilo v Sloveniji v pol leta: sredina se je postavila na desno, desnica pa na skrajno desno. Pred pol leta si nismo niti predstavljati, da bomo v tem prostoru kdaj govorili o odvzemu premoženja in denarja, ljudem, ki bežijo pred vojno. Nismo si predstavljali, da se bodo ljudje mobilizirali in šli na ulice zaradi nasprotovanja nastanitvenih centrov. Pa se je zgodilo prav to. ”
Tudi v Nemčiji sta se politični in javni diskurz nagnila v smer bolj odklonilnega odnosa do tujcev. O tem naša dopisnica iz Berlina Polona Fijavž:
Sogovorniki so opozorili, da ne smemo pozabiti, da je v Sloveniji in Evropi več diskurzov do tujcev. Zakaj je med njimi začel prevladovati odklonilni diskurz?
Dr. Mitja Žagar: “Zaradi odsotnosti strategije, resnega in logičnega razmisleka, zakaj je do te situacije prišlo. Situacija na Bližnjem Vzhodu, ki je vir vala prisiljenih migracij, je namreč v manjši meri avtohtona, ampak je v večji meri rezultat intervencije od zunaj. Za politike Zahoda in Rusije je značilen za izrazito kratek in ozek pristop: imamo problem, naredimo to in to, da bomo zaščitili svoje interese. Problem našega diskurza je prav ta, da se ne zavedamo te širšega konteksta in da gasilska situacija ne bo rešila težav na Bližnjem vzhodu, ampak jih še poglobila, in da lahko eksplodira predstava Evrope, ki se je gradila zadnjih pet, šest desetletij. Na žalost se glasov, ki opozarjajo na širše dimenzije krize, ne sliši dovolj, prav tako ne tistih, ki imajo ideje (npr. Marshallov plan za Bližnji Vzhod). V veliki meri ima to opravka tudi s političnimi voditelji, politiki na Zahodu, ki jih zanimajo le 4, 5-letna volilna obdobja, njihov imidž v medijih in jih neki strateški, dolgoročni pogledi sploh ne zanimajo več.”
Tudi dr. Primož Šterbenc je prepričan, da se vzročno-posledične povezave zanemarjajo: “Pri razbijanju protiislamskih tendenc je treba poudariti, da je Zahod velik del tega požara povzročil sam. Napad na Afganistan in predvsem napak na Irak sta odprla grozljivo Pandorino skrinjico, grozljiv sunitsko-šiitski konflikt, ki ne kaže, da se bo kmalu končal. Kar je še treba poudariti, je, da ravno te stranke v Sloveniji, ki so bile takrat blizu stališčem, da je treba vojaško urejati razmere, blizu idejam Busheve administracije, so danes tiste, ki najbolj vpijejo proti beguncem. (…) Treba je pomagati okoliškim državam, tudi s finančnimi sredstvi, a tu se spet pojavi problem, kako zagotoviti denar. Na drugi strani pa Evropa vsako leto izgubi tisoč milijard dolarjev zaradi utaje davkov oz. prelivanja denarja v davčne oaze.”
Dr. Mitja Žagar: “Vsaka radikalizacija diskurza je izjemno problematična, ker so žrtve zmeraj manjšine in to še dodatno otežuje integracijo in vključevanje, ker prihaja do polarizacije. Radikalizacija diskurza, tako levega kot desnega, čeprav se mi zdi deset trenutno bolj problematičen in nevaren, zamegli tudi občutek spodobnosti v družbi, kaj je prav in kaj narobe, ter še bolj razbija sistem vrednot.”
Dr. Marina Lukšič Hacin: “To, kar me danes skrbi, je to, da so se zelo okrepili glasovi proti. Da so na pozicijah ljudje, ki imajo držo proti in ki s svojimi odločitvami ne samo postavljajo zadevo v smeri militarizacije, temveč uvajajo totalitarizem tudi znotraj delovanja naše demokratične družbe. To, kar se danes dogaja, ni nujno da bo ostalo le na ravni odnosa mi : ljudje, ki prihajajo, ampak postopoma prehaja v pore načina življenja nas, ki smo tukaj.”
O integraciji, rešitvah in vlogi Nemčije dr. Mitja Žagar, dr. Primož Šterbenc in dr. Bučar Ručman:
Nemčija se že ukvarja tudi z vprašanjem integracije, pri tem pa ne želi delati istih napak kot v 60. letih, pravi naša dopisnica Polona Fijavž:
Združene države bodo izstopile iz rusko-ameriškega sporazuma o uničenju jedrskih raket srednjega in kratkega dosega iz leta 1987, je sporočil ameriški predsednik Trump. Proti komu je pravzaprav uperjena ta odločitev? Je to ultimativni dokaz, da se je začela druga hladna vojna? Ali planet čaka oboroževalna tekma, kakršne še nismo videli? Koliko bolj verjetna je zdaj nevarnost splošnega jedrskega uničenja?
Boste kupili delnice Nove Ljubljanske banke? Privatizacija NLB je zdaj zares pred vrati. Znan je razpon cene in objavljeni so ključni datumi. Še vedno pa ostaja precej neznank: kdo bodo novi lastniki, koliko si bo država s prodajo 75-odstotnega deleža povrnila od več milijard evrov vloženih sredstev v zadnjih letih, kdo bo kril morebitne tožbe izbrisanih imetnikov bančnih delnic in obveznic?
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Slovenska politika si je komajda opomogla po zelo napornih državnozborskih volitvah, ko je pred njo že nov zalogaj. Osemnajstega novembra nas namreč čaka prvi krog lokalnih volitev. 212 slovenskih občin bo dobilo novo vodstvo, politika pa novo priložnost za takšno statistično obdelavo rezultatov, da bodo na koncu znova zmagovalci vsi. Kakšen je dejanski pomen lokalnih volitev in kolikšen je vložek vanje, pa v pogovoru s političnimi analitiki v Studiu ob sedemnajstih.
Vsako leto kak slovenski film požanje uspeh na mednarodnih festivalih ali postane uspešnica v domačih kinodvoranah. Ker se slovenski filmi na trgu ne morejo poplačati sami, so močno odvisni od višine javnih sredstev. Pa vendar je naš filmski sektor na ravni Evrope v zadnjih letih doživel enega od največjih padcev javnofinančne podpore. Kako podcenjeno sofinanciranje domačih filmov v prihodnje postaviti na primerljivo evropsko raven?
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Več kot 20 tisoč mest premorejo slovenski domovi za starejše, kjer pa zdaj tako rekoč ni proste postelje. Kako torej starostnikom ob pomanjkanju prostora zagotoviti primerno institucionalno oskrbo? Razlike v ceni domov so do 100-odstotne, hkrati pa tudi do 40 odstotkov višje kot denimo na Hrvaškem. Kaj starostnikom ponujajo slovenski in kaj hrvaški domovi in zakaj nobena vladajoča garnitura prepričljivo ne ugrizne v kislo jabolko dolgotrajne oskrbe?
Letina grozdja je tokrat obilna in tudi vino bo kakovostno, toda vinarji imajo še veliko starih zalog. Cena vina se ob vsakem obilnejšem letniku zniža in se nato ne zviša več. Tako cene grozdja marsikje ne pokrivajo stroškov pridelave, odziv je krčenje vinogradniških površin. Nove težave naj bi nastale z uveljavitvijo brexita, saj naj bi se pojavila poplava presežkov vin iz velikih vinorodnih dežel.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Če se hočemo izogniti uničujočim posledicam za planet, je treba globalno segrevanje omejiti na 1,5 stopinje Celzija. Ukrepati je treba takoj in na vseh področjih: v industriji, energetiki, kmetijstvu, prometu in zasebnem življenju posameznikov. Tehnologije za to imamo, negotova pa je volja odločevalcev in vplivnih skupin. Kako se lotiti preoblikovanja družbe in gospodarstva po trajnostnih načelih, prijaznih za planet?
Novi gradbeni zakon prinaša veliko novosti, med drugim naj bi po novem pravne osebe v zemljiški knjigi preverjale, ali je za objekt izdana inšpekcijska odločba. Še več, notarji in banke so prisiljeni preverjati, ali so za nepremičnine izdana gradbena in uporabna dovoljenja. Nekateri ukrep pozdravljajo, češ da končno teži k pravnemu urejanju nepremičnin. Drugi ga jemljejo kot nepotrebno administrativno zapletanje.
Slovenija naj bi letos za obrambo namenila le odstotek BDP, s čimer je na repu zaveznic v Natu, slabši so le Luksemburg, Belgija in Španija. Načrt Slovenije do leta 2024 pa predvideva le rahlo zvišanje na 1,2 odstotka BDP. Znana je zaveza članic, da bodo za obrambo namenjale približno 2 odstotka BDP, pri čemer je poleti ameriški predsednik Donald Trump dal vedeti, da je to minimum za ohranjanje vitalnosti zavezništva.
Državljani Bosne in Hercegovine so volili več kot 500 predstavnikov v različna državna telesa, med drugim tudi tri člane predsedstva, iz vsakega konstitutivnega naroda po enega. Izkazalo se je, da je bil v predsedstvo izvoljen kandidat iz vrst hrvaškega naroda, ki pa med hrvaškim prebivalstvom Bosne in Hercegovine nima podpore. Je to še en zaplet, ki bo onemogočil hitrejše reforme in vključevanje države v evro-atlantske povezave?
Letna kongresa vladajočih torijcev in opozicijskih laburistov sta potekala predvsem v znamenju razprav o tem, na kakšen način naj Združeno kraljestvo izstopi iz Evropske unije. Časa za dogovor o brexitu je vse manj, saj naj bi se strani sporazumeli do konca tega meseca. A za zdaj se niti v Londonu ne zmorejo dogovoriti o tem, za kakšen izstop iz povezave so britanski volivci sploh glasovali. V oddaji skušamo odgovoriti na preprosto vprašanje, kaj sploh pomeni brexit za življenja ljudi.
Razkritje o surovem ravnanju in trpinčenju otrok v ljubljanskem zasebnem zavodu za varstvo otrok Kengurujčki na Vrhovcih je pretreslo Slovenijo in odprlo vrsto vprašanj: kakšen je nadzor nad njihovim delovanjem, kakšna je varnost otrok v zasebnem in javnem varstvu in predvsem kakšne posledice ima travmatična izkušnja in nasilno okolje na razvoj otroka.
Festival za tretje življenjsko obdobje je vedno priložnost za opozarjanje na aktualne probleme dolgožive družbe. Znanje in izkušnje starejše generacije so neprecenljive, a vendarle se zdi, da moramo na to vedno znova opozarjati in opominjati v luči medgeneracijskega sodelovanja. V oddaji o aktivnem staranju, kulturi staranja in o tem, ali je Slovenija pripravljena na starejšo demografsko sliko.
Demenca, ki jo ima v Sloveniji že 33 tisoč ljudi, diagnosticiran pa je po nekaterih ocenah le vsak četrti bolnik, je eden od največjih zdravstvenih, socialnih in finančnih izzivov sodobne družbe. Kako ozavestiti čim več ljudi, da bodo pravočasno prepoznali simptome, kako pomagati bolnikom in njihovim svojcem, koliko pri tem pomagajo oziroma bi morale pomagati država in lokalne skupnosti ter ne nazadnje, kako je z zdravili in zdravljenjem te vse bolj grozeče epidemije?
Makedonci so sporočili svetu, da ne dajo svojega imena, ne za članstvo v Natu ne v Evropski uniji. Pobudnikom referenduma o dogovoru z Grčijo, ki bi končal spor, star 27 let, in prinesel novo ime Severna Makedonija, ni uspelo preseči potrebne 50-odstotne udeležbe. Kako naprej? Bo vlada premiera Zorana Zaeva vztrajala ali iskala nove rešitve? Ali pa bo Makedonija postala objekt merjenja moči med velikimi državami?
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Neveljaven email naslov