Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Zakaj mladi (ne) volijo?

12.10.2017

Zmeraj manj Slovencev hodi na volitve, tudi mlade politika večinoma ne zanima. Menijo, da njihov glas ne šteje, da volitve ne prinašajo sprememb ali pa jih politika preprosto ne zanima. So pa izjeme – mladi, ki razmišljajo o politiki, o vprašanjih, ki zadevajo državo in vse njene državljane, in o prihajajočih predsedniških volitvah. Splošno razočaranje nad politiko Na začetku samostojne države je bila udeležba na volitvah čez 80-odstotna, na zadnjih državnozborskih volitvah leta 2014 pa se je volitev udeležila le dobra polovica volilnih upravičencev, medtem ko je na evropskih in predsedniških volitvah udeležba še nižja. Trend zaznavajo tudi drugje, a v Sloveniji delež ljudi, ki ne hodi na volitve, raste veliko hitreje kot v drugih evropskih državah. Med skupinami, ki v najmanjšem številu oddajajo svoje glasove za predsedniške, poslanske in županske kandidate, pa so mladi. Po mnenju Tanje Starič, politične komentatorke in urednice Uredništva notranjepolitičnih in gospodarskih oddaj na Radiu Slovenija, gre pri vseh generacijah za odraz splošnega razočaranja nad politiko, in to ne le v Sloveniji, temveč v celotni Evropi: »Ljudje čutijo, da je politika od njihovih interesov, pričakovanj, želja odtujena. Mlada generacija je najbolj kritična in to tudi najbolj jasno izrazi. Na žalost to pogosto izrazi s tem, da ne hodi na volitve, kar je verjetno najslabše, ker tako prepušča odločitev drugim, drugim generacijam.« Raziskava Mladina 2013 je pokazala, da se večina mladih ne zanima za konvencionalno politiko, le 15 odstotkov anketiranih meni, da njihov glas vsaj malo vpliva na državne institucije, in če bi bile parlamentarne volitve jutri, bi se jih udeležilo le 32 odstotkov. Kakšni so razlogi? Od šole do praznih besed politikov Razlogov za nesodelovanje mladih na volitvah je več: od tega, da jih politika preprosto ne zanima, da o njej vedo premalo in bi bil v srednji šoli dobrodošel predmet državljanske vzgoje, do tega, da ne verjamejo več praznim besedam in nekonkretnim obljubam politikov, obrazom, ki že več kot dve desetletji vodijo našo državo. Kaj torej o politiki, političnih strankah, politični (ne)aktivnosti mladih in funkciji predsednika države menijo mladi, bomo slišali v Studiu ob 17h na Prvem programu Radia Slovenija (in videli na Facebooku Prvega in RTV 4D). In zakaj se bodo sami udeležili volitev? Gosti bodo mladi, ki sodelujejo projektu Grem Volit!: Suzana Gerkšič, Eva Jevšnik, Tjaša Lukšič, Špela Terbovc, Lev Pavlovski in Jure Skubic.


Zmeraj manj Slovencev hodi na volitve, tudi mlade politika večinoma ne zanima. Menijo, da njihov glas ne šteje, da volitve ne prinašajo sprememb ali pa jih politika preprosto ne zanima. So pa izjeme – mladi, ki razmišljajo o politiki, o vprašanjih, ki zadevajo državo in vse njene državljane, in o prihajajočih predsedniških volitvah. Za njih je politika to, da imaš občutek odgovornosti do družbe in države.

Razočaranje nad politiko

Po besedah Špele Terbovc v oddaji Studio ob 17h je eden od razlogov za nesodelovanje mladih na volitvah ta, da se mladi ne počutijo slišani: »Zdi se mi, da smo pri programih in odločitvah politikov in kandidatov potisnjeni na stran, da se v bistvu ukvarjajo z drugimi stvarmi, z drugačnimi tematikami … Mlade se mogoče omeni v smislu, ja, saj bomo to uredili, na primer brezposelnost mladih. Ampak to so ene in iste stvari, ki se ponavljajo in ob katerih začutiš prazne obljube, ne pa tega, da se dejansko zavzemajo zate. Dobiš občutek, da politiki mladih oz. naših problematik ne jemljejo resno.«

Po mnenju Tanje Starič, politične komentatorke in urednice Uredništva notranjepolitičnih in gospodarskih oddaj na Radiu Slovenija, gre za odraz splošnega razočaranja vseh generacij v Sloveniji (in celotni Evropi): »Ljudje čutijo, da je politika od njihovih interesov, pričakovanj, želja odtujena. Mlada generacija je najbolj kritična in to tudi najbolj jasno izrazi. Na žalost to pogosto izrazi s tem, da ne hodi na volitve, kar je verjetno najslabše, ker tako prepušča odločitev drugim, drugim generacijam.«

Volilna udeležba pada v vseh generacijah

Na začetku samostojne države je bila udeležba na volitvah čez 80-odstotna, na zadnjih državnozborskih volitvah leta 2014 pa se je volitev udeležila le dobra polovica volilnih upravičencev, medtem ko je na evropskih in predsedniških volitvah udeležba še nižja. Trend zaznavajo tudi drugje, a v Sloveniji delež ljudi, ki ne hodi na volitve, raste veliko hitreje kot v drugih evropskih državah. Med skupinami, ki v najmanjšem številu oddajajo svoje glasove za predsedniške, poslanske in županske kandidate, pa so mladi. Raziskava Mladina 2013 je pokazala, da se večina mladih ne zanima za konvencionalno politiko, le 15 odstotkov anketiranih meni, da njihov glas vsaj malo vpliva na državne institucije, in če bi bile parlamentarne volitve jutri, bi se jih udeležilo le 32 odstotkov.

Od šole do modernejših načinov komuniciranja

Preveč enostavno bi bilo, da bi razloge za slabo politično angažiranost mladih iskali le v razočaranju nad politiko. Nekatere politika preprosto ne zanima, drugi vedo o njej premalo.

Veliko vpliva tudi okolje, v katerem odraščaš, mladi pa so prepričani, da v srednjih šolah manjka predmet, ki bi dijake seznanil z državljanskimi pravicami, dolžnosti, političnim sistemom in institucijami, je prepričan Jure. Pomaga, če imaš prijatelje, s katerimi se lahko pogovarjaš o aktualnih političnim vprašanjih, pravi Eva: »Imam širši krog prijateljev, ki jih politika zanima. Se mi zdi pa pomembno, da se o tem pogovarjamo tudi v drugih prostorih, na primer na fakulteti, na kakih srečanjih … Ravno to ti pomaga oblikovati mnenje. Ker včasih se nimaš s kom pogovarjati o političnih vprašanjih.  Potem se tudi ne upaš razglabljati o tem, ne upaš razmišljati o tem, ker se bojiš, da boš povedal kaj narobe ali da se boš narobe odločil in ti bo kasneje žal.«

V medijih bi bile dobrodošle relevantne informacije o predsedniških kandidatih in zgodbe, ki bi kompleksen političen svet približale mladim, na političnem parketu novi, mlajši obrazi. Lev, ki politike poziva, da se mladim približajo z uporabo moderne tehnologije, pa pravi: »Jaz osebno bi volil stranko, pri kateri bi bil tudi moj glas, glas mladih slišan. Volil bi stranko, ki je stabilna, in, kar je najpomembnejše, stranko, ki bo imela močnega voditelja, ki bo dobil moje zaupanje, da bo stranka preživela in naredila neko spremembo.«

Relevantnost volitev in občutek odgovornosti do družbe

Mladi se odzivajo na področjih, ki se jim zdijo pomembna, na volitve ne bodo šli le zato, ker imajo volilno pravico. Šteje torej relevantnost vprašanja, o katerem odločajo volitve ali referendum, je v oddaji povedala 22-letna Tjaša. Sama je odšla že večkrat na volišče: »Zdi se mi, da je zanimanje za politiko odvisno od tega, kakšno odgovornost čutiš do družbe, do države. Opažam, da ljudje, ki spremljajo vsakodnevne novice, poslušajo soočenja, imajo nek ideal. Z mojimi prijatelji smo drugačnih političnih nazorov, ampak vsem je skupno to, da si želimo nekoč spremeniti družbo. Če imaš vizijo za prihodnost, potem čutiš odgovornost in se pozanimaš o stvareh.«

NE mladih znižanju starostne meje za pridobitev volilne pravice

Mladi ne bi nižali starostne meje za pridobitev volilne pravice, saj so prepričani, da mladi pri 16-ih letih niso dovolj zreli za politične odločitve in sodelovanje na volitvah. So preveč pod vplivom staršev ali vrstnikov, ne razmišljajo še s svojo glavo. Suzana: »16-letnik se ne zaveda, kakšni so družbeni problemi, ne razume težkih besed, ki jih naši politiki uporabljajo. Vse skupaj bi morali predstaviti na lažji, bolj razumljiv način, da bi se lahko mladi in tudi mi nato lažje odločili za udeležbo na volitvah in za to, kako bomo volili.«

Gosti radijske oddaje Studio ob 17h so bili mladi, ki sodelujejo projektu Grem Volit!: Suzana Gerkšič, Eva Jevšnik, Tjaša Lukšič,  Špela Terbovc, Lev Pavlovski in Jure Skubic. Poleg še drugih sodelujočih v projektu bodo imeli priložnost srečati in zastavljati vprašanja predsedniškim kandidatom na srečanju, ki bo potekalo 17. oktobra.


Studio ob 17.00

4551 epizod


Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.

Zakaj mladi (ne) volijo?

12.10.2017

Zmeraj manj Slovencev hodi na volitve, tudi mlade politika večinoma ne zanima. Menijo, da njihov glas ne šteje, da volitve ne prinašajo sprememb ali pa jih politika preprosto ne zanima. So pa izjeme – mladi, ki razmišljajo o politiki, o vprašanjih, ki zadevajo državo in vse njene državljane, in o prihajajočih predsedniških volitvah. Splošno razočaranje nad politiko Na začetku samostojne države je bila udeležba na volitvah čez 80-odstotna, na zadnjih državnozborskih volitvah leta 2014 pa se je volitev udeležila le dobra polovica volilnih upravičencev, medtem ko je na evropskih in predsedniških volitvah udeležba še nižja. Trend zaznavajo tudi drugje, a v Sloveniji delež ljudi, ki ne hodi na volitve, raste veliko hitreje kot v drugih evropskih državah. Med skupinami, ki v najmanjšem številu oddajajo svoje glasove za predsedniške, poslanske in županske kandidate, pa so mladi. Po mnenju Tanje Starič, politične komentatorke in urednice Uredništva notranjepolitičnih in gospodarskih oddaj na Radiu Slovenija, gre pri vseh generacijah za odraz splošnega razočaranja nad politiko, in to ne le v Sloveniji, temveč v celotni Evropi: »Ljudje čutijo, da je politika od njihovih interesov, pričakovanj, želja odtujena. Mlada generacija je najbolj kritična in to tudi najbolj jasno izrazi. Na žalost to pogosto izrazi s tem, da ne hodi na volitve, kar je verjetno najslabše, ker tako prepušča odločitev drugim, drugim generacijam.« Raziskava Mladina 2013 je pokazala, da se večina mladih ne zanima za konvencionalno politiko, le 15 odstotkov anketiranih meni, da njihov glas vsaj malo vpliva na državne institucije, in če bi bile parlamentarne volitve jutri, bi se jih udeležilo le 32 odstotkov. Kakšni so razlogi? Od šole do praznih besed politikov Razlogov za nesodelovanje mladih na volitvah je več: od tega, da jih politika preprosto ne zanima, da o njej vedo premalo in bi bil v srednji šoli dobrodošel predmet državljanske vzgoje, do tega, da ne verjamejo več praznim besedam in nekonkretnim obljubam politikov, obrazom, ki že več kot dve desetletji vodijo našo državo. Kaj torej o politiki, političnih strankah, politični (ne)aktivnosti mladih in funkciji predsednika države menijo mladi, bomo slišali v Studiu ob 17h na Prvem programu Radia Slovenija (in videli na Facebooku Prvega in RTV 4D). In zakaj se bodo sami udeležili volitev? Gosti bodo mladi, ki sodelujejo projektu Grem Volit!: Suzana Gerkšič, Eva Jevšnik, Tjaša Lukšič, Špela Terbovc, Lev Pavlovski in Jure Skubic.


Zmeraj manj Slovencev hodi na volitve, tudi mlade politika večinoma ne zanima. Menijo, da njihov glas ne šteje, da volitve ne prinašajo sprememb ali pa jih politika preprosto ne zanima. So pa izjeme – mladi, ki razmišljajo o politiki, o vprašanjih, ki zadevajo državo in vse njene državljane, in o prihajajočih predsedniških volitvah. Za njih je politika to, da imaš občutek odgovornosti do družbe in države.

Razočaranje nad politiko

Po besedah Špele Terbovc v oddaji Studio ob 17h je eden od razlogov za nesodelovanje mladih na volitvah ta, da se mladi ne počutijo slišani: »Zdi se mi, da smo pri programih in odločitvah politikov in kandidatov potisnjeni na stran, da se v bistvu ukvarjajo z drugimi stvarmi, z drugačnimi tematikami … Mlade se mogoče omeni v smislu, ja, saj bomo to uredili, na primer brezposelnost mladih. Ampak to so ene in iste stvari, ki se ponavljajo in ob katerih začutiš prazne obljube, ne pa tega, da se dejansko zavzemajo zate. Dobiš občutek, da politiki mladih oz. naših problematik ne jemljejo resno.«

Po mnenju Tanje Starič, politične komentatorke in urednice Uredništva notranjepolitičnih in gospodarskih oddaj na Radiu Slovenija, gre za odraz splošnega razočaranja vseh generacij v Sloveniji (in celotni Evropi): »Ljudje čutijo, da je politika od njihovih interesov, pričakovanj, želja odtujena. Mlada generacija je najbolj kritična in to tudi najbolj jasno izrazi. Na žalost to pogosto izrazi s tem, da ne hodi na volitve, kar je verjetno najslabše, ker tako prepušča odločitev drugim, drugim generacijam.«

Volilna udeležba pada v vseh generacijah

Na začetku samostojne države je bila udeležba na volitvah čez 80-odstotna, na zadnjih državnozborskih volitvah leta 2014 pa se je volitev udeležila le dobra polovica volilnih upravičencev, medtem ko je na evropskih in predsedniških volitvah udeležba še nižja. Trend zaznavajo tudi drugje, a v Sloveniji delež ljudi, ki ne hodi na volitve, raste veliko hitreje kot v drugih evropskih državah. Med skupinami, ki v najmanjšem številu oddajajo svoje glasove za predsedniške, poslanske in županske kandidate, pa so mladi. Raziskava Mladina 2013 je pokazala, da se večina mladih ne zanima za konvencionalno politiko, le 15 odstotkov anketiranih meni, da njihov glas vsaj malo vpliva na državne institucije, in če bi bile parlamentarne volitve jutri, bi se jih udeležilo le 32 odstotkov.

Od šole do modernejših načinov komuniciranja

Preveč enostavno bi bilo, da bi razloge za slabo politično angažiranost mladih iskali le v razočaranju nad politiko. Nekatere politika preprosto ne zanima, drugi vedo o njej premalo.

Veliko vpliva tudi okolje, v katerem odraščaš, mladi pa so prepričani, da v srednjih šolah manjka predmet, ki bi dijake seznanil z državljanskimi pravicami, dolžnosti, političnim sistemom in institucijami, je prepričan Jure. Pomaga, če imaš prijatelje, s katerimi se lahko pogovarjaš o aktualnih političnim vprašanjih, pravi Eva: »Imam širši krog prijateljev, ki jih politika zanima. Se mi zdi pa pomembno, da se o tem pogovarjamo tudi v drugih prostorih, na primer na fakulteti, na kakih srečanjih … Ravno to ti pomaga oblikovati mnenje. Ker včasih se nimaš s kom pogovarjati o političnih vprašanjih.  Potem se tudi ne upaš razglabljati o tem, ne upaš razmišljati o tem, ker se bojiš, da boš povedal kaj narobe ali da se boš narobe odločil in ti bo kasneje žal.«

V medijih bi bile dobrodošle relevantne informacije o predsedniških kandidatih in zgodbe, ki bi kompleksen političen svet približale mladim, na političnem parketu novi, mlajši obrazi. Lev, ki politike poziva, da se mladim približajo z uporabo moderne tehnologije, pa pravi: »Jaz osebno bi volil stranko, pri kateri bi bil tudi moj glas, glas mladih slišan. Volil bi stranko, ki je stabilna, in, kar je najpomembnejše, stranko, ki bo imela močnega voditelja, ki bo dobil moje zaupanje, da bo stranka preživela in naredila neko spremembo.«

Relevantnost volitev in občutek odgovornosti do družbe

Mladi se odzivajo na področjih, ki se jim zdijo pomembna, na volitve ne bodo šli le zato, ker imajo volilno pravico. Šteje torej relevantnost vprašanja, o katerem odločajo volitve ali referendum, je v oddaji povedala 22-letna Tjaša. Sama je odšla že večkrat na volišče: »Zdi se mi, da je zanimanje za politiko odvisno od tega, kakšno odgovornost čutiš do družbe, do države. Opažam, da ljudje, ki spremljajo vsakodnevne novice, poslušajo soočenja, imajo nek ideal. Z mojimi prijatelji smo drugačnih političnih nazorov, ampak vsem je skupno to, da si želimo nekoč spremeniti družbo. Če imaš vizijo za prihodnost, potem čutiš odgovornost in se pozanimaš o stvareh.«

NE mladih znižanju starostne meje za pridobitev volilne pravice

Mladi ne bi nižali starostne meje za pridobitev volilne pravice, saj so prepričani, da mladi pri 16-ih letih niso dovolj zreli za politične odločitve in sodelovanje na volitvah. So preveč pod vplivom staršev ali vrstnikov, ne razmišljajo še s svojo glavo. Suzana: »16-letnik se ne zaveda, kakšni so družbeni problemi, ne razume težkih besed, ki jih naši politiki uporabljajo. Vse skupaj bi morali predstaviti na lažji, bolj razumljiv način, da bi se lahko mladi in tudi mi nato lažje odločili za udeležbo na volitvah in za to, kako bomo volili.«

Gosti radijske oddaje Studio ob 17h so bili mladi, ki sodelujejo projektu Grem Volit!: Suzana Gerkšič, Eva Jevšnik, Tjaša Lukšič,  Špela Terbovc, Lev Pavlovski in Jure Skubic. Poleg še drugih sodelujočih v projektu bodo imeli priložnost srečati in zastavljati vprašanja predsedniškim kandidatom na srečanju, ki bo potekalo 17. oktobra.


08.06.2020

Kje je naša kultura

Vsak dan je lahko dan za branje poezije, ogled filma, obisk likovne razstave, poslušanje koncerta ali za pogovor o kulturi, še zlasti pa to velja za praznik. Na dan Primoža Trubarja se o njem, ohranjanju zgodovinskega spomina, pomenu kulture v sodobni družbi, njenem položaju v tednih epidemije in jutri, o sovražnem govoru in potezah ministrstva za kulturo voditelj Marko Golja pogovarja z gosti v studiu. Gostje: – jezikoslovec Kozma Ahačič, – državna sekretarka na Ministrstvu za kulturo Ignacija Fridl Jarc, – avtor, režiser in performer Jure Novak – pisatelj, pesnik in režiser Vinko Möderndorfer.


05.06.2020

Razvojna os od Ljubljane do Kolpe

Kakšna bo usoda obvoznice mimo Škofljice, pa tudi mimo Velikih Lašč, Ribnice in Kočevja; ali bo ob prenovi kočevske železnice tudi Grosuplje vendarle dobilo novo železniško postajo; ali je hitra cestna povezava od Ljubljane do Kolpe le pobožna želja ali celo utopija; bi lahko ceste in železnico na tej osi povezali s hrvaškimi in tako spodbudili tudi čezmejni promet na območju? O teh in drugih vprašanjih o razvojni osi 3A voditelj Marko Škrlj in gostje v studiu: – Aleš Mihelič, državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo, – Peter Verlič, župan občine Grosuplje, – Vladimir Prebilič, župan občine Kočevje, – Tomaž Willenpart, vodja Sektorja za investicije v ceste na Direkciji za infrastrukturo.


04.06.2020

Stota obletnica Trianonske pogodbe, ki je Sloveniji dala Prekmurje

Napoved: Danes mineva 100 let od podpisa Trianonske pogodbe, enega izmed mirovnih dokumentov, ki so postali temelj ureditve sveta po prvi svetovni vojni. V nekaterih državah, na primer Romuniji, je to državni praznik, drugod, na Madžarskem, dan spomina na storjeno krivico. S Trianonsko pogodbo so določili tudi mejo med Madžarsko in Slovenijo, takrat delom Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ali spomin na takratne dni še vedno bremeni odnose med narodi nekdanje donavske monarhije? Ali pa so odprte meje in skupna evropska prihodnost obliž na rane tistega časa? O tem iz studia v Lendavi Marjan Vešligaj s sogovorniki. Gostje: – Metka Fujs, direktorica Pomurskega muzeja Murska Sobota, – László Göncz, zgodovinar na Inštitutu za narodnostna vprašanja, nekdanji poslanec narodne skupnosti v Državnem zboru, – Attila Kovacs, vodja enote Inštituta za narodnostna vprašanja v Lendavi, docent na Univerzi v Mariboru, – Uroš Lipušček, naš dopisnik, avtor znanstvene monografije Prekmurje v vrtincu pariške mirovne konference 1919.


03.06.2020

Nemirna Amerika

Združene države Amerike se ves čas spopadajo z rasizmom in s predsodki do Afroameričanov, ki predstavljajo 13 odstotkov ameriške družbe, ter s problemi zaradi zapostavljenih urbanih skupnosti. Vendar takšne jeze in nasilja, kot sta izbruhnila po uboju temnopoltega moškega Georgea Floyda, ne pomnijo od atentata na Martina Luthra Kinga. Protestniki pod geslom »Ne morem dihati« zahtevajo sistemske in strukturne spremembe v ameriški družbi. Pa se bodo te zgodile tudi v glavah? Več v Studiu ob 17h s Sandro Krišelj. Gostje: - Bogomil Ferfila, profesor na Fakulteti za družbene vede, - Erika Johnson Debeljak, pisateljica, esejistka in prevajalka, - Andrej Brstovšek, novinar Dnevnika, nekdanji dopisnik iz ZDA.


02.06.2020

Kako do dostojne in varne starosti

Večina domov za starejše še vedno ne sprejema novih oskrbovancev, saj so navodila za vzpostavitev varnih con zaradi koronavirusa precej neživljenjska. Približno 800 postelj tako ostaja nezasedenih, kar povzroča finančni izpad na eni strani, na drugi pa otežuje reševanje hudih stisk – na prostor v domu namreč čaka približno 12 tisoč ljudi. Kaj bo vendarle vlada spremenila glede oskrbe starejših, potem ko je epidemija dokončno razkrila vse slabosti, kot so pomanjkanje kadrov ter prostorske in finančne težave? O tem v Studiu ob 17-ih z Alenko Terlep in gosti. Gosti: - Valerija Lekić Poljšak, predsednica Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, - Biserka Marolt Meden, predsednica Srebrne niti, združenja za dostojno starost - Cveto Uršič, državni sekretar na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.


01.06.2020

Domači gosti, dobrodošli!

Meje se le počasi odpirajo, a vendar je jasno, da bo letošnje poletje drugačno od prejšnjih. Pozivi domačinov k preživljanju počitnic na domačih tleh so že znani, kot tudi, da slovenski gost ne bo rešil domačega turizma, lahko pa pomaga blažiti posledice koronakrize. Eden od načinov je – kot predvideva vlada – z vavčerji, ki jih bodo lahko državljani Slovenije vnovčili v domačih nastanitvenih kapacitetah. A za privabljanje bo potrebno še kaj drugega. Kako dobro poznamo slovenskega gosta, glede na to da tri četrtine turistov predstavljajo tuji turisti? Kako jih naslavljati? Bodo pripravljeni doma trošiti več? Z voditeljico Tino Lamovšek in gosti: - Jana Apih, direktorica Zavoda Tovarna trajnostnega turizma podjetja Goodplace - Iztok Altbauer, direktor Združenja slovenskih naravnih zdravilišč - Marko Lenarčič, direktor gospodarskega interesnega združenja Slovenija Outdoor - Zenel Batagelj, partner v podjetju Valicon in član strokovnega sveta Slovenske turistične organizacije.


29.05.2020

Rešimo Goriško

Goriška regija je ob epidemiji bolj prizadeta kot druge regije v državi, so prepričani gospodarstveniki in lokalne skupnosti. Območje tik ob italijanski meji je na vseh področjih povezano s sosednjo državo. Zaradi zaprte meje je ta trg skoraj popolnoma zamrl. Kriza se je zaradi razmer v Italiji na Goriškem začela že prej kot v drugih slovenskih regijah in bo trajala dlje, saj so številna podjetja in podjetniki odvisni od italijanskega trga in kupcev. Med najbolj žgočimi problemi je zaprtje Hitovih in drugih igralnic. Dokler je zaprta meja z Italijo, od koder prihaja večina gostov, jih ni smiselno odpirati. Kar 1600 od skupno 1700 zaposlenih zato ostaja na čakanju. Izpad dohodka je velik in bo močno vplival tudi na prilive v proračune občin, ki so upravičene do koncesijske dajatve. Število registriranih brezposelnih in tistih na čakanju se je na Goriškem v zadnjih dveh mesecih občutno povečalo. Na drugi strani pa se je zmanjšalo povpraševanje delodajalcev. Razmere v regiji pristojni ocenjujejo kot skrb vzbujajoče, zato so tudi strnili vrste in iščejo rešitve. Hkrati menijo, da bi pri tem morala posebno situacijo sprejeti tudi vlada in priskočiti na pomoč. O tem, kako bi se Goriška lahko izvila iz primeža krize, Ingrid Kašca Bucik in sogovorniki v novogoriškem studiu Radia Koper: - Klemen Miklavič, župan mestne občine Nova Gorica, - Nevenka Vovk Rožič, direktorica severnoprimorske gospodarske zbornice, - Tomaž Repinc, predsednik uprave Hit, - Marino Furlan, direktor podjetja Intra Lighting in pobudnik iniciative Rešimo Goriško.


28.05.2020

Kaj si Slovenija lahko obeta od evropskega proračuna in sklada za okrevanje?

Kako bodo Evropska unija in države članice podprle okrevanje gospodarstev po enem od najhujših šokov v zgodovini, pandemiji covida-19? Od tega bo odvisno, kako bo povezava izšla iz krize in kakšno Unijo bomo imeli v prihodnje. Znana sta načrt za vzpostavitev sklada za okrevanje in nov predlog večletnega evropskega proračuna; kakšen pa je odziv članic in kako bomo financirali ukrepe? O tem v Studiu ob 17h voditeljica Sandra Krišelj z gosti. Gostje: - Zoran Stančič, vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, - profesor Vasja Rant, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani - Jure Vršnak, namestnik generalnega direktorja Ministrstva za zunanje zadeve.


27.05.2020

Energetske naložbe in okolje

Vlada napoveduje, da bo gospodarstvo skušala oživiti z zagonom naložb - tudi v energetiki, kjer naj bi med drugim pospešila dolgo mirujoče načrte za izgradnjo savske verige elektrarn - in z drugimi projekti. Prej ali slej bomo potrebovali tudi jasno odločitev o tem, kako do elektrike po izteku življenjske dobe Teša in Neka. Nevladne organizacije ob tem opozarjajo, da se s poenostavitvijo postopkov jemlje glas javnosti oziroma zagovornikom okolja. Pristojni odgovarjajo, da je treba med interesi gospodarstva in narave najti kompromis. A kaj, če ti sploh niso v takem nasprotju, kot se zdi? O vsem tem v tokratnem Studiu ob 17h z Erno Strniša. Gostje: - Andrej Vizjak, minister za okolje in prostor, - Vekoslav Korošec, direktor združenja za inženiring pri Gospodarski zbornici Slovenije in nekdanji direktor Elesa, - Jernej Stritih, direktor svetovalnega podjetja s področja varstva okolja, nekdanji predsednik uprave Umanotere in nekdanji direktor vladne službe za podnebne spremembe.


26.05.2020

Plečnikov stadion: novogradnja ali obnova, protesti ali dialog?

Potem ko se je zdelo, da je po dvanajstih letih odprta pot prenovi Plečnikovega stadiona, ki jo vodi podjetnik Joc Pečečenik, zdaj znova iščejo možnosti za drugačno rešitev. Velik del stroke je prepričan, da projekt Bežigrajski športni park ne prinaša prenove, ampak uničenje stadiona, na ministrstvu za kulturo pa preučujejo vse možnosti, da bi ga obnovili, ne pa zgradili na novo. Ali je po vseh teh letih še mogoč dialog in kakšne so sploh alternative? Ali bomo tudi v Sloveniji priča protestom, podobno kot pred dnevi v Tirani ob rušenju Nacionalnega gledališča Albanije? Organizacija Europa Nostra je tudi to - tako kot Plečnikov stadion za Bežigradom - uvrstila na seznam sedmih najbolj ogroženih spomenikov in dediščinskih območij v Evropi leta 2020. O tem voditelj Aleksander Čobec in gosti: - Ignacija Fridl-Jarc, državna sekretarka Ministrstva za kulturo, - Jelka Pirkovič, direktorica direktorata za kulturno dediščino na Ministrstvu za kulturo, - Jure Leben, vodja projekta Bežigrajski športni park, - profesor Janez Koželj, arhitekt in ljubljanski podžupan, - profesor Peter Krečič, umetnostni zgodovinar, - Karmen Stariha, predstavnica Civilne pobude za ohranitev Plečnikovega stadiona v izvirni obliki.


25.05.2020

Kako Google, Twiter, vaš operater mobilne telefonije in vaš zdravstveni dom ravnajo z vašimi osebnimi podatki

Ob drugi obletnici uvedbe evropske Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov se med drugim sprašujemo, zakaj Slovenija kot edina članica Unije še do danes ni sprejela novega zakona za to področje, s kakšnimi izzivi se pri varstvu osebnih podatkov soočajo v javnem in zasebnem sektorju, katere so najpogostejše kršitve na področju varstva osebnih podatkov in kaj prinaša novi predlog evropske uredbe o e-zasebnosti. O tem voditeljica Simeona Rogelj, dopisnik iz Bruslja Igor Jurič in gostje: - nekdanja informacijska pooblaščenka, pravnica Nataša Pirc Musar, - namestnik informacijske pooblaščenke Andrej Tomšič, - pooblaščenec za varstvo osebnih podatkov v UKC Ljubljana Marko Zebec Koren.


22.05.2020

Prehranska varnost in samooskrba po epidemiji

Obdobje po epidemiji bo težko tudi za panoge pridelave hrane. So protikoronski ukrepi učinkoviti? Bodo omilili težave s prodajo živine za meso, presežki mleka, vina, lesa? Solate je nenadoma preveč in jo bodo podorali. Zakaj vsa ta hrana ne pride do kupcev na domačem trgu? Bi lahko kriza povečala našo prehransko varnost? O vsem tem voditeljica Jernejka Drolec in gosti: - Jože Podgoršek, državni sekretar iz ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; - Tatjana Zagorc, direktorica Zbornice Kmetijskih in živilskih podjetij; - Branko Ravnik, direktor Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in - Peter Vrisk, predsednik Zadružne zveze Slovenije.


21.05.2020

Tretji sveženj - bo gospodarstvo preživelo posledice epidemije?

Težko pričakovani tretji sveženj za pomoč prizadetemu gospodarstvu, vreden milijardo evrov, je pripravljen. Bo državna pomoč v obliki subvencioniranja skrajšanega delovnega časa dovolj, da slovenska podjetja ne le preživijo, ampak čim prej začnejo spet rasti? Zakaj vlada ni prisluhnila avtomobilski industriji in ji - tako kot turizmu - omogočila podaljšanja subvencij za čakanje na delo? Kako bo to vplivalo na vse višjo stopnjo brezposelnosti? Vprašanj je več kot odgovorov, na ključna bomo skušali odgovoriti v tokratni oddaji z voditeljico Urško Jereb in gosti: - Mateja Ribič, državna sekretarka na ministrstvu za delo, - Radovan Bolko, predsednik uprave koncerna Kolektor, - Gregor Jamnik, predsednik Združenja hotelirjev Slovenije in direktor hotela Slon, - Lidija Jerkič, predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije.


20.05.2020

Prihodnost slovenskega železarstva

Na Koroškem, kjer letos praznujejo 400-letnico železarstva, izdelujejo nerjavna jekla za sekundarne ovoje jedrskih reaktorjev v Rusiji. Ne le slovenski jeklarski izdelki, metalurški na sploh so prisotni domala po vsem svetu. Hkrati je panoga tudi v času po epidemiji novega korona virusa, ki je zaostril razmere tudi v tem delu gospodarstva, pred okoljskimi izzivi. Ta podjetja namreč ostajajo največji porabniki električne energije, kar pomeni, da naš čaka temeljita preobrazba vse proizvodnje, če bomo želeli, da obstane. Smo na prelomnici, so povedali tudi gostje v tokratnem Studiu ob 17-ih. - dr. Primož Mrvar predstojnik oddelka za materiale in metalurgijo na ljubljanski Naravoslovno tehniški fakulteti, - dr. Matjaž Godec, direktor Inštituta za kovinske materiale in tehnologije, - Antonija Božič Cerar, vodja službe za varstvo okolja pri Gospodarski zbornici Slovenije. Z izjavami sogovornikov iz podjetij Slovenska industrija jekla, Talum in Impol.


19.05.2020

Maturitetni esej - tretjič

Kako napisati dober maturitetni esej, po katerih merilih ga ocenjujejo in katere so najpogostejše napake? O tem v tretjem Studiu ob 17h, namenjenem letošnjemu maturitetnemu eseju. V njem primerjamo tudi vsa 4 obvezna dela in se poglabljamo v Cankarjevo dramatiko. Špela Šebenik in Tadeja Bizilj gostujeta pri profesorici in dijakih četrtega letnika Gimnazije Kranj.


18.05.2020

Pandemija in lakota

V Evropi smo širjenje koronavirusa omejili z ostrimi zaščitnimi ukrepi, ustavitvijo prometa in proizvodnje. V nekaterih drugih delih sveta bi ob takšnih ukrepih ljudje v nekaj dneh ostali brez denarja - in brez hrane. Pandemija še stopnjuje tveganje za lakoto, ki se v zadnjih letih znova povečuje. Najbolj bodo prizadete države, ki so že sicer ogrožene zaradi konfliktov in podnebnih sprememb. O razmerah in rešitvah v Studiu ob 17ih s Špelo Novak. Gostje: - profesorica Maja Bučar, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani, - Nika Tavčar, Umanotera, - dr. Jože Verbič, Kmetijski institut Slovenije.


15.05.2020

Kdo nas brani?

Slovenska vojska po 29-ih letih nenehnih sprememb in iskanja, ob krizi vodenja ter pomanjkanju vizije in jasne obrambne politike postaja vedno bolj utrujena, hkrati pa vse bolj spolitizirana in ne nazadnje »sindikalizirana«. Bo tako tudi v prihodnje? O tem voditelj Robert Škrjanc z obrambnim ministrom Matejem Toninom in načelnikom generalštaba slovenske vojske Robertom Glavašem.


14.05.2020

Kako daleč letos na dopust?

Kako in kje bomo letos dopustovali? S tem vprašanjem se ukvarjamo že vse od začetka pandemije. Število mednarodnih turističnih potovanj je lani doseglo kar 1,5 milijarde, ta številka pa naj bi se po prvotnih napovedih do leta 2030 povečala na 1,8 milijarde. A to so projekcije iz zlate dobe turizma, ko sveta še ni prizadela koronakriza. Izbira destinacij zdaj ne bo tako pestra, veliko turistov se bo verjetno raje odpravilo na bližnje destinacije, tudi s svojim prevoznim sredstvom. Kako daleč bomo lahko odpotovali, bo seveda odvisno od epidemiološke slike posameznih držav in dogovorov med njimi. Kako bodo turisti lahko prehajali meje – navsezadnje je tudi Slovenija mednarodna turistična destinacija, odvisna od tujih turistov – z voditeljico Tino Lamovšek in gosti. Gosti: - Simon Zajc, državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, - Tatjana Lejko Zupanc, predstojnica Klinike za infekcijske bolezni ljubljanskega UKC in članica strokovne posvetovalne skupine pri ministrstvu za zdravje, - Metka Bradetič, direktorica predstavništva Hrvaške turistične skupnosti v Sloveniji, - Matej Knaus, predsednik Združenja turističnih agencij Slovenije, član upravnega odbora Evropskega združenja turističnih organizacij in generalni direktor agencije Palma.


13.05.2020

V kakšni kondiciji je šport po dveh mesecih omejitev

Športnice in športniki se ob umirjanju epidemije vračajo na treninge in tekmovanja. Odpovedi tekmovanj, kakršnih v novejši zgodovini doslej ni bilo, so prinesle vrsto finančnih in institucionalnih izzivov. Športnim se bo voditelj Aljaž Golčer v Studiu ob 17-ih posvetil s sogovorniki iz športnih organizacij, pristojnega ministrstva in športnega marketinga. Poslušajte v živo, na spletu ali v podkastu!


12.05.2020

Maturitetni esej - drugič

Za letošnje maturante in vse ljubitelje dobre literature pripravljamo pregled letošnjih obveznih knjig in podajamo praktične nasvete za pisanje šolskega eseja. 6 tisoč 192 letošnjih kandidatov na splošni maturi se bo 1. junija s pisanjem poglobilo v svet Cankarjeve dramatike. Tokrat več o realistični drami Kralj na Betajnovi in farsi Pohujšanje v dolini Šentflorjanski. Kako se skozi deli kaže pisateljev odnos do umetnosti, na kaj kažejo simbolika ter ritmična in zvočna urejenost jezika ter kakšna je sporočilnost obeh del - o vsem tem v tokratnem Studiu ob 17h z voditeljico Tadejo Bizilj in dijaki ter profesorico slovenščine iz Gimnazije Nova Gorica.


Stran 54 od 228
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov