Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Zakaj mladi (ne) volijo?

12.10.2017

Zmeraj manj Slovencev hodi na volitve, tudi mlade politika večinoma ne zanima. Menijo, da njihov glas ne šteje, da volitve ne prinašajo sprememb ali pa jih politika preprosto ne zanima. So pa izjeme – mladi, ki razmišljajo o politiki, o vprašanjih, ki zadevajo državo in vse njene državljane, in o prihajajočih predsedniških volitvah. Splošno razočaranje nad politiko Na začetku samostojne države je bila udeležba na volitvah čez 80-odstotna, na zadnjih državnozborskih volitvah leta 2014 pa se je volitev udeležila le dobra polovica volilnih upravičencev, medtem ko je na evropskih in predsedniških volitvah udeležba še nižja. Trend zaznavajo tudi drugje, a v Sloveniji delež ljudi, ki ne hodi na volitve, raste veliko hitreje kot v drugih evropskih državah. Med skupinami, ki v najmanjšem številu oddajajo svoje glasove za predsedniške, poslanske in županske kandidate, pa so mladi. Po mnenju Tanje Starič, politične komentatorke in urednice Uredništva notranjepolitičnih in gospodarskih oddaj na Radiu Slovenija, gre pri vseh generacijah za odraz splošnega razočaranja nad politiko, in to ne le v Sloveniji, temveč v celotni Evropi: »Ljudje čutijo, da je politika od njihovih interesov, pričakovanj, želja odtujena. Mlada generacija je najbolj kritična in to tudi najbolj jasno izrazi. Na žalost to pogosto izrazi s tem, da ne hodi na volitve, kar je verjetno najslabše, ker tako prepušča odločitev drugim, drugim generacijam.« Raziskava Mladina 2013 je pokazala, da se večina mladih ne zanima za konvencionalno politiko, le 15 odstotkov anketiranih meni, da njihov glas vsaj malo vpliva na državne institucije, in če bi bile parlamentarne volitve jutri, bi se jih udeležilo le 32 odstotkov. Kakšni so razlogi? Od šole do praznih besed politikov Razlogov za nesodelovanje mladih na volitvah je več: od tega, da jih politika preprosto ne zanima, da o njej vedo premalo in bi bil v srednji šoli dobrodošel predmet državljanske vzgoje, do tega, da ne verjamejo več praznim besedam in nekonkretnim obljubam politikov, obrazom, ki že več kot dve desetletji vodijo našo državo. Kaj torej o politiki, političnih strankah, politični (ne)aktivnosti mladih in funkciji predsednika države menijo mladi, bomo slišali v Studiu ob 17h na Prvem programu Radia Slovenija (in videli na Facebooku Prvega in RTV 4D). In zakaj se bodo sami udeležili volitev? Gosti bodo mladi, ki sodelujejo projektu Grem Volit!: Suzana Gerkšič, Eva Jevšnik, Tjaša Lukšič, Špela Terbovc, Lev Pavlovski in Jure Skubic.


Zmeraj manj Slovencev hodi na volitve, tudi mlade politika večinoma ne zanima. Menijo, da njihov glas ne šteje, da volitve ne prinašajo sprememb ali pa jih politika preprosto ne zanima. So pa izjeme – mladi, ki razmišljajo o politiki, o vprašanjih, ki zadevajo državo in vse njene državljane, in o prihajajočih predsedniških volitvah. Za njih je politika to, da imaš občutek odgovornosti do družbe in države.

Razočaranje nad politiko

Po besedah Špele Terbovc v oddaji Studio ob 17h je eden od razlogov za nesodelovanje mladih na volitvah ta, da se mladi ne počutijo slišani: »Zdi se mi, da smo pri programih in odločitvah politikov in kandidatov potisnjeni na stran, da se v bistvu ukvarjajo z drugimi stvarmi, z drugačnimi tematikami … Mlade se mogoče omeni v smislu, ja, saj bomo to uredili, na primer brezposelnost mladih. Ampak to so ene in iste stvari, ki se ponavljajo in ob katerih začutiš prazne obljube, ne pa tega, da se dejansko zavzemajo zate. Dobiš občutek, da politiki mladih oz. naših problematik ne jemljejo resno.«

Po mnenju Tanje Starič, politične komentatorke in urednice Uredništva notranjepolitičnih in gospodarskih oddaj na Radiu Slovenija, gre za odraz splošnega razočaranja vseh generacij v Sloveniji (in celotni Evropi): »Ljudje čutijo, da je politika od njihovih interesov, pričakovanj, želja odtujena. Mlada generacija je najbolj kritična in to tudi najbolj jasno izrazi. Na žalost to pogosto izrazi s tem, da ne hodi na volitve, kar je verjetno najslabše, ker tako prepušča odločitev drugim, drugim generacijam.«

Volilna udeležba pada v vseh generacijah

Na začetku samostojne države je bila udeležba na volitvah čez 80-odstotna, na zadnjih državnozborskih volitvah leta 2014 pa se je volitev udeležila le dobra polovica volilnih upravičencev, medtem ko je na evropskih in predsedniških volitvah udeležba še nižja. Trend zaznavajo tudi drugje, a v Sloveniji delež ljudi, ki ne hodi na volitve, raste veliko hitreje kot v drugih evropskih državah. Med skupinami, ki v najmanjšem številu oddajajo svoje glasove za predsedniške, poslanske in županske kandidate, pa so mladi. Raziskava Mladina 2013 je pokazala, da se večina mladih ne zanima za konvencionalno politiko, le 15 odstotkov anketiranih meni, da njihov glas vsaj malo vpliva na državne institucije, in če bi bile parlamentarne volitve jutri, bi se jih udeležilo le 32 odstotkov.

Od šole do modernejših načinov komuniciranja

Preveč enostavno bi bilo, da bi razloge za slabo politično angažiranost mladih iskali le v razočaranju nad politiko. Nekatere politika preprosto ne zanima, drugi vedo o njej premalo.

Veliko vpliva tudi okolje, v katerem odraščaš, mladi pa so prepričani, da v srednjih šolah manjka predmet, ki bi dijake seznanil z državljanskimi pravicami, dolžnosti, političnim sistemom in institucijami, je prepričan Jure. Pomaga, če imaš prijatelje, s katerimi se lahko pogovarjaš o aktualnih političnim vprašanjih, pravi Eva: »Imam širši krog prijateljev, ki jih politika zanima. Se mi zdi pa pomembno, da se o tem pogovarjamo tudi v drugih prostorih, na primer na fakulteti, na kakih srečanjih … Ravno to ti pomaga oblikovati mnenje. Ker včasih se nimaš s kom pogovarjati o političnih vprašanjih.  Potem se tudi ne upaš razglabljati o tem, ne upaš razmišljati o tem, ker se bojiš, da boš povedal kaj narobe ali da se boš narobe odločil in ti bo kasneje žal.«

V medijih bi bile dobrodošle relevantne informacije o predsedniških kandidatih in zgodbe, ki bi kompleksen političen svet približale mladim, na političnem parketu novi, mlajši obrazi. Lev, ki politike poziva, da se mladim približajo z uporabo moderne tehnologije, pa pravi: »Jaz osebno bi volil stranko, pri kateri bi bil tudi moj glas, glas mladih slišan. Volil bi stranko, ki je stabilna, in, kar je najpomembnejše, stranko, ki bo imela močnega voditelja, ki bo dobil moje zaupanje, da bo stranka preživela in naredila neko spremembo.«

Relevantnost volitev in občutek odgovornosti do družbe

Mladi se odzivajo na področjih, ki se jim zdijo pomembna, na volitve ne bodo šli le zato, ker imajo volilno pravico. Šteje torej relevantnost vprašanja, o katerem odločajo volitve ali referendum, je v oddaji povedala 22-letna Tjaša. Sama je odšla že večkrat na volišče: »Zdi se mi, da je zanimanje za politiko odvisno od tega, kakšno odgovornost čutiš do družbe, do države. Opažam, da ljudje, ki spremljajo vsakodnevne novice, poslušajo soočenja, imajo nek ideal. Z mojimi prijatelji smo drugačnih političnih nazorov, ampak vsem je skupno to, da si želimo nekoč spremeniti družbo. Če imaš vizijo za prihodnost, potem čutiš odgovornost in se pozanimaš o stvareh.«

NE mladih znižanju starostne meje za pridobitev volilne pravice

Mladi ne bi nižali starostne meje za pridobitev volilne pravice, saj so prepričani, da mladi pri 16-ih letih niso dovolj zreli za politične odločitve in sodelovanje na volitvah. So preveč pod vplivom staršev ali vrstnikov, ne razmišljajo še s svojo glavo. Suzana: »16-letnik se ne zaveda, kakšni so družbeni problemi, ne razume težkih besed, ki jih naši politiki uporabljajo. Vse skupaj bi morali predstaviti na lažji, bolj razumljiv način, da bi se lahko mladi in tudi mi nato lažje odločili za udeležbo na volitvah in za to, kako bomo volili.«

Gosti radijske oddaje Studio ob 17h so bili mladi, ki sodelujejo projektu Grem Volit!: Suzana Gerkšič, Eva Jevšnik, Tjaša Lukšič,  Špela Terbovc, Lev Pavlovski in Jure Skubic. Poleg še drugih sodelujočih v projektu bodo imeli priložnost srečati in zastavljati vprašanja predsedniškim kandidatom na srečanju, ki bo potekalo 17. oktobra.


Studio ob 17.00

4531 epizod


Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.

Zakaj mladi (ne) volijo?

12.10.2017

Zmeraj manj Slovencev hodi na volitve, tudi mlade politika večinoma ne zanima. Menijo, da njihov glas ne šteje, da volitve ne prinašajo sprememb ali pa jih politika preprosto ne zanima. So pa izjeme – mladi, ki razmišljajo o politiki, o vprašanjih, ki zadevajo državo in vse njene državljane, in o prihajajočih predsedniških volitvah. Splošno razočaranje nad politiko Na začetku samostojne države je bila udeležba na volitvah čez 80-odstotna, na zadnjih državnozborskih volitvah leta 2014 pa se je volitev udeležila le dobra polovica volilnih upravičencev, medtem ko je na evropskih in predsedniških volitvah udeležba še nižja. Trend zaznavajo tudi drugje, a v Sloveniji delež ljudi, ki ne hodi na volitve, raste veliko hitreje kot v drugih evropskih državah. Med skupinami, ki v najmanjšem številu oddajajo svoje glasove za predsedniške, poslanske in županske kandidate, pa so mladi. Po mnenju Tanje Starič, politične komentatorke in urednice Uredništva notranjepolitičnih in gospodarskih oddaj na Radiu Slovenija, gre pri vseh generacijah za odraz splošnega razočaranja nad politiko, in to ne le v Sloveniji, temveč v celotni Evropi: »Ljudje čutijo, da je politika od njihovih interesov, pričakovanj, želja odtujena. Mlada generacija je najbolj kritična in to tudi najbolj jasno izrazi. Na žalost to pogosto izrazi s tem, da ne hodi na volitve, kar je verjetno najslabše, ker tako prepušča odločitev drugim, drugim generacijam.« Raziskava Mladina 2013 je pokazala, da se večina mladih ne zanima za konvencionalno politiko, le 15 odstotkov anketiranih meni, da njihov glas vsaj malo vpliva na državne institucije, in če bi bile parlamentarne volitve jutri, bi se jih udeležilo le 32 odstotkov. Kakšni so razlogi? Od šole do praznih besed politikov Razlogov za nesodelovanje mladih na volitvah je več: od tega, da jih politika preprosto ne zanima, da o njej vedo premalo in bi bil v srednji šoli dobrodošel predmet državljanske vzgoje, do tega, da ne verjamejo več praznim besedam in nekonkretnim obljubam politikov, obrazom, ki že več kot dve desetletji vodijo našo državo. Kaj torej o politiki, političnih strankah, politični (ne)aktivnosti mladih in funkciji predsednika države menijo mladi, bomo slišali v Studiu ob 17h na Prvem programu Radia Slovenija (in videli na Facebooku Prvega in RTV 4D). In zakaj se bodo sami udeležili volitev? Gosti bodo mladi, ki sodelujejo projektu Grem Volit!: Suzana Gerkšič, Eva Jevšnik, Tjaša Lukšič, Špela Terbovc, Lev Pavlovski in Jure Skubic.


Zmeraj manj Slovencev hodi na volitve, tudi mlade politika večinoma ne zanima. Menijo, da njihov glas ne šteje, da volitve ne prinašajo sprememb ali pa jih politika preprosto ne zanima. So pa izjeme – mladi, ki razmišljajo o politiki, o vprašanjih, ki zadevajo državo in vse njene državljane, in o prihajajočih predsedniških volitvah. Za njih je politika to, da imaš občutek odgovornosti do družbe in države.

Razočaranje nad politiko

Po besedah Špele Terbovc v oddaji Studio ob 17h je eden od razlogov za nesodelovanje mladih na volitvah ta, da se mladi ne počutijo slišani: »Zdi se mi, da smo pri programih in odločitvah politikov in kandidatov potisnjeni na stran, da se v bistvu ukvarjajo z drugimi stvarmi, z drugačnimi tematikami … Mlade se mogoče omeni v smislu, ja, saj bomo to uredili, na primer brezposelnost mladih. Ampak to so ene in iste stvari, ki se ponavljajo in ob katerih začutiš prazne obljube, ne pa tega, da se dejansko zavzemajo zate. Dobiš občutek, da politiki mladih oz. naših problematik ne jemljejo resno.«

Po mnenju Tanje Starič, politične komentatorke in urednice Uredništva notranjepolitičnih in gospodarskih oddaj na Radiu Slovenija, gre za odraz splošnega razočaranja vseh generacij v Sloveniji (in celotni Evropi): »Ljudje čutijo, da je politika od njihovih interesov, pričakovanj, želja odtujena. Mlada generacija je najbolj kritična in to tudi najbolj jasno izrazi. Na žalost to pogosto izrazi s tem, da ne hodi na volitve, kar je verjetno najslabše, ker tako prepušča odločitev drugim, drugim generacijam.«

Volilna udeležba pada v vseh generacijah

Na začetku samostojne države je bila udeležba na volitvah čez 80-odstotna, na zadnjih državnozborskih volitvah leta 2014 pa se je volitev udeležila le dobra polovica volilnih upravičencev, medtem ko je na evropskih in predsedniških volitvah udeležba še nižja. Trend zaznavajo tudi drugje, a v Sloveniji delež ljudi, ki ne hodi na volitve, raste veliko hitreje kot v drugih evropskih državah. Med skupinami, ki v najmanjšem številu oddajajo svoje glasove za predsedniške, poslanske in županske kandidate, pa so mladi. Raziskava Mladina 2013 je pokazala, da se večina mladih ne zanima za konvencionalno politiko, le 15 odstotkov anketiranih meni, da njihov glas vsaj malo vpliva na državne institucije, in če bi bile parlamentarne volitve jutri, bi se jih udeležilo le 32 odstotkov.

Od šole do modernejših načinov komuniciranja

Preveč enostavno bi bilo, da bi razloge za slabo politično angažiranost mladih iskali le v razočaranju nad politiko. Nekatere politika preprosto ne zanima, drugi vedo o njej premalo.

Veliko vpliva tudi okolje, v katerem odraščaš, mladi pa so prepričani, da v srednjih šolah manjka predmet, ki bi dijake seznanil z državljanskimi pravicami, dolžnosti, političnim sistemom in institucijami, je prepričan Jure. Pomaga, če imaš prijatelje, s katerimi se lahko pogovarjaš o aktualnih političnim vprašanjih, pravi Eva: »Imam širši krog prijateljev, ki jih politika zanima. Se mi zdi pa pomembno, da se o tem pogovarjamo tudi v drugih prostorih, na primer na fakulteti, na kakih srečanjih … Ravno to ti pomaga oblikovati mnenje. Ker včasih se nimaš s kom pogovarjati o političnih vprašanjih.  Potem se tudi ne upaš razglabljati o tem, ne upaš razmišljati o tem, ker se bojiš, da boš povedal kaj narobe ali da se boš narobe odločil in ti bo kasneje žal.«

V medijih bi bile dobrodošle relevantne informacije o predsedniških kandidatih in zgodbe, ki bi kompleksen političen svet približale mladim, na političnem parketu novi, mlajši obrazi. Lev, ki politike poziva, da se mladim približajo z uporabo moderne tehnologije, pa pravi: »Jaz osebno bi volil stranko, pri kateri bi bil tudi moj glas, glas mladih slišan. Volil bi stranko, ki je stabilna, in, kar je najpomembnejše, stranko, ki bo imela močnega voditelja, ki bo dobil moje zaupanje, da bo stranka preživela in naredila neko spremembo.«

Relevantnost volitev in občutek odgovornosti do družbe

Mladi se odzivajo na področjih, ki se jim zdijo pomembna, na volitve ne bodo šli le zato, ker imajo volilno pravico. Šteje torej relevantnost vprašanja, o katerem odločajo volitve ali referendum, je v oddaji povedala 22-letna Tjaša. Sama je odšla že večkrat na volišče: »Zdi se mi, da je zanimanje za politiko odvisno od tega, kakšno odgovornost čutiš do družbe, do države. Opažam, da ljudje, ki spremljajo vsakodnevne novice, poslušajo soočenja, imajo nek ideal. Z mojimi prijatelji smo drugačnih političnih nazorov, ampak vsem je skupno to, da si želimo nekoč spremeniti družbo. Če imaš vizijo za prihodnost, potem čutiš odgovornost in se pozanimaš o stvareh.«

NE mladih znižanju starostne meje za pridobitev volilne pravice

Mladi ne bi nižali starostne meje za pridobitev volilne pravice, saj so prepričani, da mladi pri 16-ih letih niso dovolj zreli za politične odločitve in sodelovanje na volitvah. So preveč pod vplivom staršev ali vrstnikov, ne razmišljajo še s svojo glavo. Suzana: »16-letnik se ne zaveda, kakšni so družbeni problemi, ne razume težkih besed, ki jih naši politiki uporabljajo. Vse skupaj bi morali predstaviti na lažji, bolj razumljiv način, da bi se lahko mladi in tudi mi nato lažje odločili za udeležbo na volitvah in za to, kako bomo volili.«

Gosti radijske oddaje Studio ob 17h so bili mladi, ki sodelujejo projektu Grem Volit!: Suzana Gerkšič, Eva Jevšnik, Tjaša Lukšič,  Špela Terbovc, Lev Pavlovski in Jure Skubic. Poleg še drugih sodelujočih v projektu bodo imeli priložnost srečati in zastavljati vprašanja predsedniškim kandidatom na srečanju, ki bo potekalo 17. oktobra.


11.03.2020

Kako urediti umetno inteligenco, da bo korist in ne grožnja ljudem

Razvoj umetne inteligence obljublja večjo energetsko učinkovitost, boljšo varnost in udobnejše življenje. Tako nas prepričujejo tehnološki velikani, med katerimi pa ni evropskih. To je treba spremeniti, je te dni v digitalno strategijo zapisala Evropska komisija, pa tudi, da mora imeti digitalna preobrazba pozitivne učinke na ljudi. Kako regulirati razvoj umetne inteligence, da bo orodje in ne orožje homo sapiensa v 21. stoletju? O vlogi Evropske unije pri tem, globalnih smernicah in mestu Slovenije pri vsem tem Urška Henigman in gosti Studia ob sedemnajstih: – dr. Dunja Mladenić, vodja Laboratorija za umetno inteligenco na Institutu Jožef Stefan, – dr. Jelena Burnik, vodja mednarodnega sodelovanja in nadzora pri Informacijskem pooblaščencu, in – glasnik digitalnih tehnologij Marko Grobelnik z Instituta Jožef Stefan.


10.03.2020

Nevarni in plastični odpadki postajajo okoljske bombe

Po odločitvi gradbene inšpekcije, da so Kemisovi po požaru obnovljeni objekti črna gradnja, bo morala vrhniška družba za krajše ali daljše obdobje zapreti vrata, ob tem pa se bo že tretjič zgodilo, da se bodo nevarni odpadki kopičili v komunalah in zbirnih centrih. Edino podjetje, ki se z njihovim prevzemom še ukvarja, namreč nima zadostnih zmogljivosti, v njem pa je lani tudi dvakrat gorelo. Prav tako se kopiči odpadna embalaža, ki jo pristojne družbe prevzemajo z zamudo in v premajhnih količinah. O tem, kakšne rešitve načrtujemo glede nevarnih in nenevarnih odpadkov in kako – poleg sežiga – jih je mogoče še uporabiti, v današnji oddaji. Voditeljica Erna Strniša, s terena dopisnici Suzana Vahtarič in Nina Brus ter gostje v studiu: - Tanja Bolte, direktorica direktorata za okolje na Ministrstvu za okolje in prostor - Marko Zidanšek, direktor javnega podjetja za ravnanje z odpadki Simbio - Gašper Gantar, direktor Visoke šole za varstvo okolja.


09.03.2020

Ukrepi za omejitev širjenja koronavirusa

Po potrditvi prvih primerov okužb z novim koronavirusom v Sloveniji so pristojni v soboto odredili prepoved prireditev v zaprtih prostorih za več kot 500 ljudi in sprejeli niz drugih ukrepov in priporočil. Te so sproti prilagajali razvoju dogodkov, tveganje za okužbo so na zdravstvenem ministrstvu ocenili kot zelo visoko in napovedali sejo sveta za nacionalno varnost. O konkretnih ukrepih, ravnanju v različnih situacijah in posledicah bomo govorili v tokratnem Studiu ob 17ih z voditeljico Heleno Lovinčič.


06.03.2020

Oglasni panoji ob cestah in ulicah vznemirjajo

Slovensko krajino so preplavili oglasni panoji, s katerimi nam ponudniki skoraj že na vsakem koraku skušajo pokazati, kaj ponujajo. Ko poslušamo radio, gledamo televizijo ali smo na svetovnem spletu, oglase lahko preskočimo, jih zapremo, a ko zapustimo dom, jim v javnem prostoru le stežka ubežimo. Zaradi oglasnih panojev slovenska krajina ni več to, kar je bila. V tokratni oddaji nas med drugim zanima, kdo je odgovoren za vse več oglasnih panojev, kako se po občinah soočajo s tem problemom in kako ti ogrožajo prometno varnost? Voditeljica Simeona Rogelj odgovore išče s štirimi gostjami. Gostje: - generalna direktorica Direktorata za prostor, graditev in stanovanja na ministrstvu za okolje in prostor Barbara Radovan, - mag. Nataša Kovše iz Službe za upravljanje s prometom in prometno varnostjo pri DARS-u, - krajinska arhitektka Darja Matjašec iz Oddelka za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete in - vodja oddelka za okolje in prostor na Občini Škofja Loka Tatjana Bernik.


05.03.2020

Migracije znova v ospredju mednarodne politike

Turški predsednik Erdogan je nedavno naznanil, da je Turčija sirskim beguncem odprla vrata v Evropo. Kot razloga je navedel preveliko število beguncev v Turčiji in humanitarno krizo v sirski pokrajini Idlib. Proti meji z Grčijo se je takoj odpravilo več deset tisoč ljudi. O razmerah na grško-turški meji, o pripravljenosti balkanskih držav in Slovenije na morebiten prihod večjega števila migrantov in o odzivu Evropske unije voditelj Blaž Ermenc z našimi dopisniki in gosti v studiu. Gostje: - Marko Lovec, Fakulteta za družbene vede, - Anton Travner, Inštitut DCAF Ljubljana, - Jelko Kacin, Ministrstvo za zunanje zadeve, - Lado Bradač, Ministrstvo za notranje zadeve.


04.03.2020

Po volilnem supertorku v Združenih državah Amerike

Supertorek ali volitve kandidata za predsedniško nominacijo demokratov v kar 14 ameriških zveznih državah nakazujejo usmeritev demokratske kampanje v boju za položaj predsednika Združenih držav Amerike. Kdo so favoriti supertorka, kdo je najsprejemljivejši kandidat za demokratske volivce in kdo se lahko enakovredno poda v tekmo s predsednikom Donaldom Trumpom? O tem voditeljica Sandra Krišelj z dopisnikom Andrejem Stoparjem in gosti. Gosti: – nekdanji zunanji minister in veleposlanik v Združenih državah Dimitrij Rupel, – nekdanja dopisnica iz Združenih držav in urednica Metine liste Nataša Briški, – nekdanji dopisnik iz Združenih držav Edvard Žitnik.


03.03.2020

Državni zbor o mandatarju za sestavo nove vlade

Le dober mesec po odstopu Marjana Šarca s funkcije predsednika vlade, državni zbor danes odloča o tem, ali bo Janez Janša tretjič dobil priložnost za vodenje vlade. SDS tokrat koalicijo sestavlja še s tremi strankami N.Si, SMC in Desus-om. Glasov naj bi bilo dovolj. Danes bo storjen prvi korak, kateri bodo naslednji in kdaj bomo dobili novo vlado? Dogajanja v parlamentu bomo spremljali in komentirali z našimi poročevalci iz državnega zbora in komentatorji v studiu. Gostje: - ustavni pravnik dr. Igor Kaučič s Pravne fakultete Univerze v Ljubljani - predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič - politični analitik Andraž Zorko.


02.03.2020

Kako (ne)pravično je slovensko šolstvo

Mladi s slabšim socialno-ekonomskim statusom so izpostavljeni večjemu tveganju za slabše učne dosežke in manjše možnosti za prehod v zahtevnejše izobraževalne programe. Raziskave vedno znova potrjujejo, da so ocene in dosežki na nacionalnem preverjanju znanja ali maturi odvisni od okolja, iz katerega izvira učenec, zato se sprašujemo, kako pravičen je naš šolski sistem. Strokovnjaki poudarjajo, da sta za učinkovito šolstvo pomembni tako kakovost kot pravičnost. Kaj to sploh je, zakaj je pomembno, da o tem govorimo, in kako zagotoviti bolj pravično šolstvo? Odgovore iščejo voditeljica Špela Šebenik in gostje v studiu: - državna sekretarka Martina Vuk iz MIZŠ, - svetovalna delavka na OŠ Podbočje, Alenka Košak, - direktor RIC-a, dr. Darko Zupanc, - dr. Mitja Sardoč s Pedagoškega inštituta, - Marjeta Doupona, Familiylab.


28.02.2020

Kam z odpadki?

Težave z odpadki postajajo vse hujše in odpirajo številna vprašanja o učinkovitosti države na tem področju. Kritike zadevajo predvsem odsotnost celovite in resne strategije ravnanja z odpadki, oprijemljive načrte za zmanjšanje izpustov v okolje, vse glasnejša so opozorila zdravstvene stroke in naravovarstvenikov na nevarnosti sežiga, predvsem pa sosežiga odpadkov v pečeh cementarne ali termoelektrarne. O tem, kje in kako iskati rešitve brez še večjega obremenjevanja okolja in zdravja ljudi, bodo govorili Valter Pregelj in gosti Studia ob 17-ih: - Metoda Dodič Fikfak, predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa na Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani; - Tanja Boljte, generalna direktorica Direktorata za okolje na ministrstvu za okolje in prostor, - izr. prof. dr. Andrej Senegačnik, fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani, in - Uroš Macerl, društvo Eko krog.


27.02.2020

Kaj je dejansko prinesel dvig minimalne plače

Minimalna plača po novem je bila prvič izplačana v tem mesecu. S prvim januarjem se je z dotedanjih 886 evrov zvišala na 940 evrov bruto. Poleg tega v ta znesek po novem niso več vključeni dodatki – te morajo delodajalci plačati posebej. So bile minimalne plače izplačane pravilno? Kakšne so in bodo posledice zvišanja minimalne plače? O vsem tem Urška Valjavec in gosti v studiu: - glavni inšpektor Inšpektorata Republike Slovenije za delo Jadranko Grlič; - predsednica Zveze svobodnih sindikatov Lidija Jerkič; - generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije Sonja Šmuc; - redni profesor in raziskovalec na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani Marko Pahor


26.02.2020

SDS, SMC, NSi in Desus podpisale koalicijsko pogodbo, 14. vlado naj bi vodil Janez Janša, ministrski resorji razdeljeni

Kaj pomenijo programske usmeritve, ki jih je četverica strank zapisala v koalicijsko pogodbo? Med drugim se nanašajo na demografski sklad in urad, več najemnih stanovanj, zvišanje povprečnine občinam, spremembe glede projekta drugi tir in uvajanje vojaškega roka. Kako so razdelili ministrstva in kdo jih utegne voditi, kaj so prihodnji koraki? O vsem tem voditelj Aleš Kocjan z gosti in radijskimi komentatorji.


25.02.2020

Pustovanja, karnevali in druga praznovanja

Po tednu pustnega rajanja in norčij, ko smo se pri izboru in izdelavi mask prepustili domišljiji, ustvarjalnosti in inovativnosti, bomo pust na pepelnično sredo tudi pokopali, ponekod to storijo že dan prej. Slovenija ima bogato pustno dediščino, ta se ohranja s številnimi lokalnimi pustovanji. V tokratnem Studiu ob 17.00 govorimo o tem, kako karnevali in pustna tradicija prispevajo k naši identiteti, odnosu med ruralnim in urbanim, med tradicijo in inovacijo, med profesionalnostjo in amaterizmom ter navsezadnje tudi, kako turizem sodeluje pri ohranjanju tradicije, navad in šeg oziroma ustvarjanju novega, všečnega, tudi spektakla. O tem voditeljica Tina Lamovšek in gostje: – etnologinja doktorica Nena Židov, kustosinja v Slovenskem etnološkem muzeju, – etnolog, izr. prof. dr. Jurij Fikfak z Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU, – etnolog in kulturni antropolog, izr. prof. dr. Peter Simonič z Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo ljubljanske Filozofske fakultete, ki se bo oglašal iz našega mariborskega studia, – Neja Petek iz agencije za razvoj komunikacije v turizmu Nea Culpa, specializirane za kulturni turizem.


24.02.2020

Koronavirus pred vrati

Zaradi skrb zbujajočih podatkov o širjenju okužbe s koronavirusom v Italiji skoraj ni več dvoma, da se bo koronavirus pojavil tudi pri nas. Kot opozarjajo pristojni, panika in strah nista potrebna, svetujejo pa previdnost zlasti pri potovanju v ali iz Italije. Koronavirus sicer ni prizanesel slovenskim državljanom. Dva okužena potnika s turistične ladje do nadaljnjega ostaja v bolnišnici na Japonskem. Preostali štirje slovenski turisti so v domači karanteni. Kaj to pomeni, kako ju obravnavajo, kdo je v stiku z njimi in kdo z okuženim slovenskim parom na Japonskem ter seveda, kako smo pripravljeni na vse bolj verjetne primere okužb tudi pri nas? O vsem tem Helena Lovinčič in gosti. – Eva Grilc, NIJZ, – Tatjana Lejko, UKC Ljubljana, – Mojca Gobec, Ministrstvo za zdravje. Tudi nekaj pogovorov, med drugim dopisnik Janko Petrovec o razmerah v Italji.


21.02.2020

Težka pogajanja za evropske milijarde

Voditelji Unije so na vrhu v Bruslju iskali kompromisni dogovor o večletnem finančnem okviru povezave, o čemer imajo države članice zelo različna stališča. Slovenija je tokrat v izjemno neugodnem položaju. Zaradi zahtevnosti pogajanj še ni jasno, ali bodo za dogovor potrebne zgolj neprespane noči ali nov izredni vrh. Kaj pričakovati, Sandra Krišelj sprašuje goste: ministrico za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Angeliko Mlinar, vodjo predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Zorana Stančiča in profesorja Emila Erjavca z Biotehniške fakultete.


20.02.2020

Preživimo počitnice dejavno

Zimske počitnice so blagodejne za šolarje in učitelje. Za nekatere se počasi končujejo, drugi se jih bodo razveselili prihodnji teden. Dobro jih je preživeti dejavno. Z obiskom so zelo zadovoljni turistični delavci, turistične zmogljivosti so skoraj povsem zasedene. Številni sicer pogrešajo sneg, a domišljija sega veliko dlje in možnosti za raznovrstno preživljanje počitnic je res veliko; so tudi cenovno dostopne? Preverjamo na različnih koncih Slovenije.


19.02.2020

Posledice izbruha koronavirusa, Slovenski turizem se že preusmerja na druge trge

Izbruh koronavirusa povzroča veliko gospodarsko škodo. Najbolj so prizadeti transport, turizem in maloprodaja. Nabavne verige so ogrožene, dobava surovin in polizdelkov iz Kitajske je marsikje prekinjena. Za koliko se utegne zaradi virusa ohladiti letošnja svetovna gospodarska rast, kako se z zaostrenimi razmerami spopadajo slovenska podjetja, ki poslujejo s Kitajsko ali imajo tam tovarne, ter kdo bo iz gospodarskih razmer po virusu izšel kot zmagovalec - o tem z gosti tokratnega Studia ob 17ih. Gosti: Direktorica Umarja Marijana BEDNAŠ Dekan Turistike Janez MEKINC Ekonomistka Polona DOMADENIK Direktor in lastnik Le Tehnika Drago LEMUT


18.02.2020

Energetski in podnebni načrt tarča številnih kritik

Studio ob 17.00 je enkratna oddaja. Ne le, da je ena najstarejših na Radiu Slovenija, je tudi edina v Sloveniji, ki vam vsak delavnik prinaša poglobljeno razpravo in primerjanje mnenj o aktualnih temah z gosti, ki sedijo okoli radijske okrogle mize. Studio ob 17.00 na prvem programu je z vami že več kot 40 let.


17.02.2020

Evropska unija in Zahodni Balkan

Evropska komisija je pripravila nov postopek širitve Unije. Je to tisto, na kar so čakale države Zahodnega Balkana, da začno ali nadaljujejo pogajanja o članstvu? Ali pa se bodo morale o sprejemanju novih držav dogovoriti predvsem države članice med seboj in morda tudi njihove zunanje zaveznice? Vsekakor je to zapleten proces, tako kot so zapleteni odnosi na Balkanu. O tem in še čem voditelj Marjan Vešligaj in gosti Studia ob 17.00: prof. dr. Vlado Dimovski, Alenka Košir in Faris Kočan.


14.02.2020

Življenje v dvoje – izzivi sodobnega partnerstva

Na valentinovo, dan zaljubljenih, bomo govorili o pravilih zmenkov, o porokah in ločitvah, poročnih pogodbah in težavah v partnerskih odnosih. Kdaj se začnejo odnosi krhati, zakaj se pari oddaljijo drug od drugega in kako preprečiti razhod? Kateri so ključni sodobni izzivi življenja v dvoje ter kje in koliko naj v ta odnos vstopa država? O tem voditeljica Lucija Dimnik Rikič in gosti Studia ob 17.00: – notar Bojan Podgoršek, – strokovna delavka centra za socialno delo Ljubljana Simona Mikec, – predsednica Društva mediatorjev Slovenije Gordana Ristin, – Ksenija Zor iz Familylaba Slovenija.


13.02.2020

Šole in univerze spet odpirajo vrata

Kateri bodo poklici prihodnosti? Kakšna znanja in veščine naj šola zagotovi mladim, ki se od včeraj lahko vpisujejo v fakultetne in druge študijske programe? Na večer pred informativnimi dnevi za bodoče dijake in študente bo Nataša Lang v Studiu ob sedemnajstih predstavila dva pogleda: po enem se morajo šole prilagajati prihodnjim potrebam na trgu dela, po drugem morajo izoblikovati avtonomne posameznike, da bodo oni prilagodili trg dela in druge sisteme potrebam človeka in skupnosti. Se zdaj šole samo privlačno promovirajo ali so tudi v resnici pravi odgovor na izzive družbe in posameznika? Gostje: – dr. Sabina Žnidaršič Žagar iz Kariernega centra Univerze v Ljubljani, – Andreja Sever, Gospodarska zbornica – predsednik Študentske organizacije Klemen Peran.


Stran 56 od 227
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov