Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Zakaj mladi (ne) volijo?

12.10.2017

Zmeraj manj Slovencev hodi na volitve, tudi mlade politika večinoma ne zanima. Menijo, da njihov glas ne šteje, da volitve ne prinašajo sprememb ali pa jih politika preprosto ne zanima. So pa izjeme – mladi, ki razmišljajo o politiki, o vprašanjih, ki zadevajo državo in vse njene državljane, in o prihajajočih predsedniških volitvah. Splošno razočaranje nad politiko Na začetku samostojne države je bila udeležba na volitvah čez 80-odstotna, na zadnjih državnozborskih volitvah leta 2014 pa se je volitev udeležila le dobra polovica volilnih upravičencev, medtem ko je na evropskih in predsedniških volitvah udeležba še nižja. Trend zaznavajo tudi drugje, a v Sloveniji delež ljudi, ki ne hodi na volitve, raste veliko hitreje kot v drugih evropskih državah. Med skupinami, ki v najmanjšem številu oddajajo svoje glasove za predsedniške, poslanske in županske kandidate, pa so mladi. Po mnenju Tanje Starič, politične komentatorke in urednice Uredništva notranjepolitičnih in gospodarskih oddaj na Radiu Slovenija, gre pri vseh generacijah za odraz splošnega razočaranja nad politiko, in to ne le v Sloveniji, temveč v celotni Evropi: »Ljudje čutijo, da je politika od njihovih interesov, pričakovanj, želja odtujena. Mlada generacija je najbolj kritična in to tudi najbolj jasno izrazi. Na žalost to pogosto izrazi s tem, da ne hodi na volitve, kar je verjetno najslabše, ker tako prepušča odločitev drugim, drugim generacijam.« Raziskava Mladina 2013 je pokazala, da se večina mladih ne zanima za konvencionalno politiko, le 15 odstotkov anketiranih meni, da njihov glas vsaj malo vpliva na državne institucije, in če bi bile parlamentarne volitve jutri, bi se jih udeležilo le 32 odstotkov. Kakšni so razlogi? Od šole do praznih besed politikov Razlogov za nesodelovanje mladih na volitvah je več: od tega, da jih politika preprosto ne zanima, da o njej vedo premalo in bi bil v srednji šoli dobrodošel predmet državljanske vzgoje, do tega, da ne verjamejo več praznim besedam in nekonkretnim obljubam politikov, obrazom, ki že več kot dve desetletji vodijo našo državo. Kaj torej o politiki, političnih strankah, politični (ne)aktivnosti mladih in funkciji predsednika države menijo mladi, bomo slišali v Studiu ob 17h na Prvem programu Radia Slovenija (in videli na Facebooku Prvega in RTV 4D). In zakaj se bodo sami udeležili volitev? Gosti bodo mladi, ki sodelujejo projektu Grem Volit!: Suzana Gerkšič, Eva Jevšnik, Tjaša Lukšič, Špela Terbovc, Lev Pavlovski in Jure Skubic.


Zmeraj manj Slovencev hodi na volitve, tudi mlade politika večinoma ne zanima. Menijo, da njihov glas ne šteje, da volitve ne prinašajo sprememb ali pa jih politika preprosto ne zanima. So pa izjeme – mladi, ki razmišljajo o politiki, o vprašanjih, ki zadevajo državo in vse njene državljane, in o prihajajočih predsedniških volitvah. Za njih je politika to, da imaš občutek odgovornosti do družbe in države.

Razočaranje nad politiko

Po besedah Špele Terbovc v oddaji Studio ob 17h je eden od razlogov za nesodelovanje mladih na volitvah ta, da se mladi ne počutijo slišani: »Zdi se mi, da smo pri programih in odločitvah politikov in kandidatov potisnjeni na stran, da se v bistvu ukvarjajo z drugimi stvarmi, z drugačnimi tematikami … Mlade se mogoče omeni v smislu, ja, saj bomo to uredili, na primer brezposelnost mladih. Ampak to so ene in iste stvari, ki se ponavljajo in ob katerih začutiš prazne obljube, ne pa tega, da se dejansko zavzemajo zate. Dobiš občutek, da politiki mladih oz. naših problematik ne jemljejo resno.«

Po mnenju Tanje Starič, politične komentatorke in urednice Uredništva notranjepolitičnih in gospodarskih oddaj na Radiu Slovenija, gre za odraz splošnega razočaranja vseh generacij v Sloveniji (in celotni Evropi): »Ljudje čutijo, da je politika od njihovih interesov, pričakovanj, želja odtujena. Mlada generacija je najbolj kritična in to tudi najbolj jasno izrazi. Na žalost to pogosto izrazi s tem, da ne hodi na volitve, kar je verjetno najslabše, ker tako prepušča odločitev drugim, drugim generacijam.«

Volilna udeležba pada v vseh generacijah

Na začetku samostojne države je bila udeležba na volitvah čez 80-odstotna, na zadnjih državnozborskih volitvah leta 2014 pa se je volitev udeležila le dobra polovica volilnih upravičencev, medtem ko je na evropskih in predsedniških volitvah udeležba še nižja. Trend zaznavajo tudi drugje, a v Sloveniji delež ljudi, ki ne hodi na volitve, raste veliko hitreje kot v drugih evropskih državah. Med skupinami, ki v najmanjšem številu oddajajo svoje glasove za predsedniške, poslanske in županske kandidate, pa so mladi. Raziskava Mladina 2013 je pokazala, da se večina mladih ne zanima za konvencionalno politiko, le 15 odstotkov anketiranih meni, da njihov glas vsaj malo vpliva na državne institucije, in če bi bile parlamentarne volitve jutri, bi se jih udeležilo le 32 odstotkov.

Od šole do modernejših načinov komuniciranja

Preveč enostavno bi bilo, da bi razloge za slabo politično angažiranost mladih iskali le v razočaranju nad politiko. Nekatere politika preprosto ne zanima, drugi vedo o njej premalo.

Veliko vpliva tudi okolje, v katerem odraščaš, mladi pa so prepričani, da v srednjih šolah manjka predmet, ki bi dijake seznanil z državljanskimi pravicami, dolžnosti, političnim sistemom in institucijami, je prepričan Jure. Pomaga, če imaš prijatelje, s katerimi se lahko pogovarjaš o aktualnih političnim vprašanjih, pravi Eva: »Imam širši krog prijateljev, ki jih politika zanima. Se mi zdi pa pomembno, da se o tem pogovarjamo tudi v drugih prostorih, na primer na fakulteti, na kakih srečanjih … Ravno to ti pomaga oblikovati mnenje. Ker včasih se nimaš s kom pogovarjati o političnih vprašanjih.  Potem se tudi ne upaš razglabljati o tem, ne upaš razmišljati o tem, ker se bojiš, da boš povedal kaj narobe ali da se boš narobe odločil in ti bo kasneje žal.«

V medijih bi bile dobrodošle relevantne informacije o predsedniških kandidatih in zgodbe, ki bi kompleksen političen svet približale mladim, na političnem parketu novi, mlajši obrazi. Lev, ki politike poziva, da se mladim približajo z uporabo moderne tehnologije, pa pravi: »Jaz osebno bi volil stranko, pri kateri bi bil tudi moj glas, glas mladih slišan. Volil bi stranko, ki je stabilna, in, kar je najpomembnejše, stranko, ki bo imela močnega voditelja, ki bo dobil moje zaupanje, da bo stranka preživela in naredila neko spremembo.«

Relevantnost volitev in občutek odgovornosti do družbe

Mladi se odzivajo na področjih, ki se jim zdijo pomembna, na volitve ne bodo šli le zato, ker imajo volilno pravico. Šteje torej relevantnost vprašanja, o katerem odločajo volitve ali referendum, je v oddaji povedala 22-letna Tjaša. Sama je odšla že večkrat na volišče: »Zdi se mi, da je zanimanje za politiko odvisno od tega, kakšno odgovornost čutiš do družbe, do države. Opažam, da ljudje, ki spremljajo vsakodnevne novice, poslušajo soočenja, imajo nek ideal. Z mojimi prijatelji smo drugačnih političnih nazorov, ampak vsem je skupno to, da si želimo nekoč spremeniti družbo. Če imaš vizijo za prihodnost, potem čutiš odgovornost in se pozanimaš o stvareh.«

NE mladih znižanju starostne meje za pridobitev volilne pravice

Mladi ne bi nižali starostne meje za pridobitev volilne pravice, saj so prepričani, da mladi pri 16-ih letih niso dovolj zreli za politične odločitve in sodelovanje na volitvah. So preveč pod vplivom staršev ali vrstnikov, ne razmišljajo še s svojo glavo. Suzana: »16-letnik se ne zaveda, kakšni so družbeni problemi, ne razume težkih besed, ki jih naši politiki uporabljajo. Vse skupaj bi morali predstaviti na lažji, bolj razumljiv način, da bi se lahko mladi in tudi mi nato lažje odločili za udeležbo na volitvah in za to, kako bomo volili.«

Gosti radijske oddaje Studio ob 17h so bili mladi, ki sodelujejo projektu Grem Volit!: Suzana Gerkšič, Eva Jevšnik, Tjaša Lukšič,  Špela Terbovc, Lev Pavlovski in Jure Skubic. Poleg še drugih sodelujočih v projektu bodo imeli priložnost srečati in zastavljati vprašanja predsedniškim kandidatom na srečanju, ki bo potekalo 17. oktobra.


Studio ob 17.00

4551 epizod


Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.

Zakaj mladi (ne) volijo?

12.10.2017

Zmeraj manj Slovencev hodi na volitve, tudi mlade politika večinoma ne zanima. Menijo, da njihov glas ne šteje, da volitve ne prinašajo sprememb ali pa jih politika preprosto ne zanima. So pa izjeme – mladi, ki razmišljajo o politiki, o vprašanjih, ki zadevajo državo in vse njene državljane, in o prihajajočih predsedniških volitvah. Splošno razočaranje nad politiko Na začetku samostojne države je bila udeležba na volitvah čez 80-odstotna, na zadnjih državnozborskih volitvah leta 2014 pa se je volitev udeležila le dobra polovica volilnih upravičencev, medtem ko je na evropskih in predsedniških volitvah udeležba še nižja. Trend zaznavajo tudi drugje, a v Sloveniji delež ljudi, ki ne hodi na volitve, raste veliko hitreje kot v drugih evropskih državah. Med skupinami, ki v najmanjšem številu oddajajo svoje glasove za predsedniške, poslanske in županske kandidate, pa so mladi. Po mnenju Tanje Starič, politične komentatorke in urednice Uredništva notranjepolitičnih in gospodarskih oddaj na Radiu Slovenija, gre pri vseh generacijah za odraz splošnega razočaranja nad politiko, in to ne le v Sloveniji, temveč v celotni Evropi: »Ljudje čutijo, da je politika od njihovih interesov, pričakovanj, želja odtujena. Mlada generacija je najbolj kritična in to tudi najbolj jasno izrazi. Na žalost to pogosto izrazi s tem, da ne hodi na volitve, kar je verjetno najslabše, ker tako prepušča odločitev drugim, drugim generacijam.« Raziskava Mladina 2013 je pokazala, da se večina mladih ne zanima za konvencionalno politiko, le 15 odstotkov anketiranih meni, da njihov glas vsaj malo vpliva na državne institucije, in če bi bile parlamentarne volitve jutri, bi se jih udeležilo le 32 odstotkov. Kakšni so razlogi? Od šole do praznih besed politikov Razlogov za nesodelovanje mladih na volitvah je več: od tega, da jih politika preprosto ne zanima, da o njej vedo premalo in bi bil v srednji šoli dobrodošel predmet državljanske vzgoje, do tega, da ne verjamejo več praznim besedam in nekonkretnim obljubam politikov, obrazom, ki že več kot dve desetletji vodijo našo državo. Kaj torej o politiki, političnih strankah, politični (ne)aktivnosti mladih in funkciji predsednika države menijo mladi, bomo slišali v Studiu ob 17h na Prvem programu Radia Slovenija (in videli na Facebooku Prvega in RTV 4D). In zakaj se bodo sami udeležili volitev? Gosti bodo mladi, ki sodelujejo projektu Grem Volit!: Suzana Gerkšič, Eva Jevšnik, Tjaša Lukšič, Špela Terbovc, Lev Pavlovski in Jure Skubic.


Zmeraj manj Slovencev hodi na volitve, tudi mlade politika večinoma ne zanima. Menijo, da njihov glas ne šteje, da volitve ne prinašajo sprememb ali pa jih politika preprosto ne zanima. So pa izjeme – mladi, ki razmišljajo o politiki, o vprašanjih, ki zadevajo državo in vse njene državljane, in o prihajajočih predsedniških volitvah. Za njih je politika to, da imaš občutek odgovornosti do družbe in države.

Razočaranje nad politiko

Po besedah Špele Terbovc v oddaji Studio ob 17h je eden od razlogov za nesodelovanje mladih na volitvah ta, da se mladi ne počutijo slišani: »Zdi se mi, da smo pri programih in odločitvah politikov in kandidatov potisnjeni na stran, da se v bistvu ukvarjajo z drugimi stvarmi, z drugačnimi tematikami … Mlade se mogoče omeni v smislu, ja, saj bomo to uredili, na primer brezposelnost mladih. Ampak to so ene in iste stvari, ki se ponavljajo in ob katerih začutiš prazne obljube, ne pa tega, da se dejansko zavzemajo zate. Dobiš občutek, da politiki mladih oz. naših problematik ne jemljejo resno.«

Po mnenju Tanje Starič, politične komentatorke in urednice Uredništva notranjepolitičnih in gospodarskih oddaj na Radiu Slovenija, gre za odraz splošnega razočaranja vseh generacij v Sloveniji (in celotni Evropi): »Ljudje čutijo, da je politika od njihovih interesov, pričakovanj, želja odtujena. Mlada generacija je najbolj kritična in to tudi najbolj jasno izrazi. Na žalost to pogosto izrazi s tem, da ne hodi na volitve, kar je verjetno najslabše, ker tako prepušča odločitev drugim, drugim generacijam.«

Volilna udeležba pada v vseh generacijah

Na začetku samostojne države je bila udeležba na volitvah čez 80-odstotna, na zadnjih državnozborskih volitvah leta 2014 pa se je volitev udeležila le dobra polovica volilnih upravičencev, medtem ko je na evropskih in predsedniških volitvah udeležba še nižja. Trend zaznavajo tudi drugje, a v Sloveniji delež ljudi, ki ne hodi na volitve, raste veliko hitreje kot v drugih evropskih državah. Med skupinami, ki v najmanjšem številu oddajajo svoje glasove za predsedniške, poslanske in županske kandidate, pa so mladi. Raziskava Mladina 2013 je pokazala, da se večina mladih ne zanima za konvencionalno politiko, le 15 odstotkov anketiranih meni, da njihov glas vsaj malo vpliva na državne institucije, in če bi bile parlamentarne volitve jutri, bi se jih udeležilo le 32 odstotkov.

Od šole do modernejših načinov komuniciranja

Preveč enostavno bi bilo, da bi razloge za slabo politično angažiranost mladih iskali le v razočaranju nad politiko. Nekatere politika preprosto ne zanima, drugi vedo o njej premalo.

Veliko vpliva tudi okolje, v katerem odraščaš, mladi pa so prepričani, da v srednjih šolah manjka predmet, ki bi dijake seznanil z državljanskimi pravicami, dolžnosti, političnim sistemom in institucijami, je prepričan Jure. Pomaga, če imaš prijatelje, s katerimi se lahko pogovarjaš o aktualnih političnim vprašanjih, pravi Eva: »Imam širši krog prijateljev, ki jih politika zanima. Se mi zdi pa pomembno, da se o tem pogovarjamo tudi v drugih prostorih, na primer na fakulteti, na kakih srečanjih … Ravno to ti pomaga oblikovati mnenje. Ker včasih se nimaš s kom pogovarjati o političnih vprašanjih.  Potem se tudi ne upaš razglabljati o tem, ne upaš razmišljati o tem, ker se bojiš, da boš povedal kaj narobe ali da se boš narobe odločil in ti bo kasneje žal.«

V medijih bi bile dobrodošle relevantne informacije o predsedniških kandidatih in zgodbe, ki bi kompleksen političen svet približale mladim, na političnem parketu novi, mlajši obrazi. Lev, ki politike poziva, da se mladim približajo z uporabo moderne tehnologije, pa pravi: »Jaz osebno bi volil stranko, pri kateri bi bil tudi moj glas, glas mladih slišan. Volil bi stranko, ki je stabilna, in, kar je najpomembnejše, stranko, ki bo imela močnega voditelja, ki bo dobil moje zaupanje, da bo stranka preživela in naredila neko spremembo.«

Relevantnost volitev in občutek odgovornosti do družbe

Mladi se odzivajo na področjih, ki se jim zdijo pomembna, na volitve ne bodo šli le zato, ker imajo volilno pravico. Šteje torej relevantnost vprašanja, o katerem odločajo volitve ali referendum, je v oddaji povedala 22-letna Tjaša. Sama je odšla že večkrat na volišče: »Zdi se mi, da je zanimanje za politiko odvisno od tega, kakšno odgovornost čutiš do družbe, do države. Opažam, da ljudje, ki spremljajo vsakodnevne novice, poslušajo soočenja, imajo nek ideal. Z mojimi prijatelji smo drugačnih političnih nazorov, ampak vsem je skupno to, da si želimo nekoč spremeniti družbo. Če imaš vizijo za prihodnost, potem čutiš odgovornost in se pozanimaš o stvareh.«

NE mladih znižanju starostne meje za pridobitev volilne pravice

Mladi ne bi nižali starostne meje za pridobitev volilne pravice, saj so prepričani, da mladi pri 16-ih letih niso dovolj zreli za politične odločitve in sodelovanje na volitvah. So preveč pod vplivom staršev ali vrstnikov, ne razmišljajo še s svojo glavo. Suzana: »16-letnik se ne zaveda, kakšni so družbeni problemi, ne razume težkih besed, ki jih naši politiki uporabljajo. Vse skupaj bi morali predstaviti na lažji, bolj razumljiv način, da bi se lahko mladi in tudi mi nato lažje odločili za udeležbo na volitvah in za to, kako bomo volili.«

Gosti radijske oddaje Studio ob 17h so bili mladi, ki sodelujejo projektu Grem Volit!: Suzana Gerkšič, Eva Jevšnik, Tjaša Lukšič,  Špela Terbovc, Lev Pavlovski in Jure Skubic. Poleg še drugih sodelujočih v projektu bodo imeli priložnost srečati in zastavljati vprašanja predsedniškim kandidatom na srečanju, ki bo potekalo 17. oktobra.


15.10.2019

Po obsodbah katalonskih voditeljev

»Krivici je bilo zadoščeno.« S temi besedami v Kataloniji komentirajo izrek sodb katalonskim in civilnodružbenim voditeljem, ki jih je špansko sodišče zaradi njihove vloge pri referendumu obsodilo na dolgoletne zaporne kazni. Najvišjo kazen, 13 let zapora, je sodišče dosodilo nekdanjemu katalonskemu podpredsedniku Oriolu Junquerasu, ki je bil maja izvoljen za poslanca v Evropskem parlamentu, a svoje funkcije ni mogel nastopiti. Špela Novak z gosti analizira posledice sodb in tudi njihov vpliv na španske volitve, ki bodo čez manj kot en mesec.


14.10.2019

Nova stanovanjska politika

Prenovljeni stanovanjski zakon, ki je nastajal dolgo časa v obdobju dveh vlad, je končno ugledal luč sveta. Zdaj bo nanj možno podati pripombe. Zakon podrobno ureja delovanje in dolžnosti upravnika, omejuje stopnje zviševanja tržnih najemnin, najpodrobneje pa določa javne najemnine in subvencije zanje. Neprofitnim kategorijam je odklenkalo. Po novem bodo najemnine v javnih stanovanjih stroškovne, država pa bo povečala sredstva za subvencije. Kako strogi bodo kriteriji za pridobitev subvencij, kaj bo počel stanovanjski sklad, kako bo jamčil za kredite državljanov, ki prvič rešujejo stanovanjsko vprašanje, to je nekaj tem za Studio ob 17-ih z voditeljico Majo Derčar. Gostje: Aleš Prijon, državni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor, Črtomir Remec, direktor stanovanjskega sklada Republike Slovenije, in Richard Sendi, znanstveni svetnik na Urbanističnem inštitutu.


11.10.2019

Bo Center kreativnosti do leta 2022 prinesel nove blagovne znamke?

V kolikšni meri lahko oblikovanje prispeva h konkurenčnosti gospodarstva? Stroka je več desetletij čakala na svoj dizajnerski center po vzoru nekaterih evropskih držav; pred dvema letoma ustanovljen Center za kreativnost pa ni samostojna platforma, kot je pričakovala, poleg tega omogoča črpanje enajst milijonov evrov kohezijskih sredstev najrazličnejšim kulturnim ustvarjalcem. Bomo leta 2022, ko se projekt konča, lahko govorili o novih blagovnih znamkah? O izzivih centra ob mesecu oblikovanja Špela Kožar in gosti: Matevž Čelik, direktor Muzeja za arhitekturo in oblikovanje, pri katerem deluje tudi CzK, Mateja Panter, podpredsednica Društva oblikovalcev Slovenije, Zmago Novak, direktor zavoda Big, ki pripravlja Mesec oblikovanja, in Robert Agnič, izvršni direktor v podjetju Plastika Skaza.


10.10.2019

Razlogi in posledice 'Ukrajinske afere'

Potem ko je ameriški predsednik Trump ukrajinskega kolega Zelenskega prosil za uslugo, ki bi očitno posegla v ameriško predvolilno kampanjo, je demokratski tabor proti Trumpu sprožil preiskavo pred ustavno obtožbo za odstavitev predsednika. Bela hiša vse obtožbe zavrača kot nepoštene in nelegitimne. O razlogih in širšem mednarodnem kontekstu t. i. ukrajinske afere Miha Lampreht in gosti: dopisnika Vlasta Jeseničnik in Andrej Stopar; publicist, kolumnist in poročevalec z zasedanj Sveta Evrope Branko Soban; ter zunanjepolitični komentator in publicist Ervin Hladnik Milharčič.


09.10.2019

Okoljska sanacija Celjske kotline

Celjska kotlina je eno najstarejših industrijskih in tudi najbolj onesnaženih območij v Sloveniji. Kljub izboljšanju so kmetijska in urbana zemljišča še vedno močno onesnažena. Veliko nevarnost pomenita predvsem divje odlagališče na Teharjah in območje stare Cinkarne, kjer so kritične vrednosti težkih kovin presežene za več kot stokrat. Te kovine pronicajo tudi v podtalnico, so pokazale analize. Zdaj dviga prah tudi onesnaženje zemlje na igriščih celjskih vrtcev. Občina je sicer začela sanacijo, a jo je izvajala prepočasi, zato jo je lani prevzela država. Zaskrbljeni starši bi si želeli hitrejših rešitev, še posebno, ker so poletne analize na igriščih nekaterih vrtcev pokazale slabše stanje kot pred dvema letoma. Kaj se dogaja in katere so rešitve, v Studiu ob 17.00 Matija Mastnak in gostje: Helena Grčman, pedologinja z Biotehniške fakultete; Simona Perčič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje; Tanja Bolte, generalna direktorica Direktorata za okolje Dušan Slapnik, vodja oddelka Mestne občine Celje za okolje in prostor ter komunalo; Boris Šuštar, koordinator Civilnih iniciativ Celje.


08.10.2019

Smo lahke tarče kibernetskih napadalcev?

Mobilnih aplikacij, pametnih orodij in povezanih naprav je vse več. Novosti navdušujejo, dokler se ne izkaže, da so lahko škodljive za posameznike, podjetja, informacijske sisteme, državno infrastrukturo in ne nazadnje politični sistem. Oktober je evropski mesec kibernetske varnosti, zato bomo preverili, kako uravnavati razvoj, da tehnologija ne bo orodje za goljufije, prevare, manipulacijo in nadzor. Kakšna je vizija Evropske unije, kakšna pa ameriška, kitajska in ruska? Kako se na omejitve odzivajo tehnološki giganti? Odgovori v oddaji z voditeljico Urško Henigman in sogovorniki: - vodja SI-Certa Gorazd Božič, - glasnik digitalnih tehnologij in strokovnjak za umetno inteligenco Marko Grobelnik (IJS), - specialist za informacijsko varnost in spletni kriminal David Modic (FRI).


07.10.2019

Po septembrskih športnih uspehih

Po končanem evropskem prvenstvu v odbojki, za Slovenijo izjemno uspešnem, govorimo o slovenski odbojkarski reprezentanci in organizaciji prvenstva v Stožicah. Kako Sloveniji uspe ohranjati vrhunsko raven, ne samo v posamičnih športih, temveč tudi kolektivnih, in kakšno popotnico in obveznosti prinašajo športni uspehi? Kakšna je vloga države pri razvoju športa in kje so zdaj slovenski klubi, ki so stebri razvoja? Odgovore o prekrasni podobi športa, ki zamegli večkrat trhle temelje, išče voditelj Boštjan Reberšak z gosti: - predsednikom odbojkarske zveze Metodom Ropretom, - Tomažem Ambrožičem, ki je bil s svojo agencijo vpet v organizacijo največjih športnih dogodkov v kolektivnih športih v zadnjih letih, in - nekdanjim direktorjem direktorata za šport in sedanjim predsednikom Plavalne zveze Slovenije Borom Štrumbljem.


04.10.2019

Kaj smejo delati medicinske sestre

Je varna zdravstvena nega res ogrožena zaradi prenosa nekaterih nalog s srednjih medicinskih sester na višje? Mnenja so deljena, tudi znotraj zdravstvene nege. Zakaj srednje medicinske sestre od septembra ne smejo več delati nekaj, kar so delale prej več let? Kakšne so pozitivne posledice uveljavitve dokumenta o kompetencah, katere so slabosti in seveda, kako se bo dokument spremenil, da uredi zdajšnje nepravilnosti? O tem Snežana Ilijaš in gosti: državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Simona Repar Bornšek, predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Monika Ažman, predsednik strokovnega Združenja izvajalcev zdravstvene in babiške nege Klemen Markeš ter znanstvena svetnica Brigita Skela Savič s Fakultete za zdravstvo Angele Boškin, sicer članica upravnega odbora Mednarodnega sveta medicinskih sester.


03.10.2019

Slovenski komisarski kandidat na bruseljskem poslanskem tnalu

Ekipa, s katero želi Ursula von der Leyen prihodnjih pet let krojiti evropsko politiko, te dni prestaja svoj prvi preizkus v Evropskem parlamentu. Parlamentarnim odborom se predstavljajo kandidatke in kandidati za evropske komisarje - nekateri bolj uspešno, drugi manj. Tej selekciji, posamičnim resorjem ter izzivom za ekipo prihodnje predsednice Evropske komisije, se bo Luka Robida z gosti posvetil v tokratnem Studiu ob 17-ih. V Studio prihajajo: - dr. Jure Požgan s katedre za mednarodne odnose Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani - dr. Janja Hojnik s katedre za evropsko in mednarodno pravo ter mednarodne odnose Pravne fakultete Univerze v Mariboru - dr. Rok Spruk s katedre za ekonomijo Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani


02.10.2019

Popravki ali prenova socialne politike

Kje poiskati denar za manjkajoča sredstva v proračunu? Predlog, ki znižuje varstveni dodatek in omejuje sredstva za osebno asistenco, je za zdaj umaknjen z mize. Kljub temu je na tem področju mogoče pričakovati spremembe. Kaj pa dodatek za delovno aktivnost? V tem tednu bo predlog za ukinitev dodatka znova na poslanskih klopeh. Rezi na področju socialne politike so eno od najbolj občutljivih področij – pridobljenim pravicam se nihče ne želi odreči. V Studiu ob sedemnajstih Urška Valjavec gosti: ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Ksenijo Klampfer; varuha človekovih pravic Petra Svetino in Sreča Dragoša s Fakultete za socialno delo.


01.10.2019

Adria Airways v stečaju

Propad 6 desetletij stare letalske družbe z več kot 550-imi zaposlenimi je posledica strateških političnih in poslovnih napak. Kaj pomeni stečaj Adrie Airways za Slovenijo, za gospodarstvo in za zaposlene? Kako bo to vplivalo na brniško letališče? Kako reševati razmere in preprečiti nepotrebno škodo? Vlada odgovorov še nima, o tem se bo popoldne posvetovala koalicija, tuje letalske družbe pa že iščejo svoje poslovne priložnosti. O vsem tem tudi v tokratni oddaji z Majo Derčar.


30.09.2019

Po volitvah v Avstriji

Avstrijski volilci so se po izbruhu afere Ibiza in posledičnem razpadu vladne koalicije med ljudsko stranko in svobodnjaki včeraj odpravili na predčasne volitve. Na katero stran se je nagnila politična tehtnica? V Studiu ob 17-ih bo Blaž Ermenc z gosti analiziral volilni izid in preveril, kaj ta pomeni za slovensko manjšino in za slovensko-avstrijske odnose.


27.09.2019

Studio ob 17-ih

Studio ob 17.00 je edinstvena oddaja. Ne le, da je ena najstarejših na Radiu Slovenija, je tudi edina v Sloveniji, ki vam vsak delavnik prinaša poglobljeno razpravo in soočenje mnenj o aktualnih temah. Z več gosti, v obliki radijske okrogle mize. Studio ob 17.00 na Prvem programu z vami že več kot 40 let.


26.09.2019

Gozd v službi človeka in človek v službi gozda

Kaj je sonaravno gospodarjenje z gozdom? Ali je zaraščanje Slovenije, ki se bliža 60-im odstotkom poraščenosti z gozdom, dobro ali slabo? Kdo ali kaj ogroža evropske gozdove in kako se lahko v prihodnje temu izognemo? Na vprašanja Karin Potočnik bodo odgovarjali Jurij Diaci z Biotehniške fakultete v Ljubljani, Anton Lesnik, predsednik Pro Silve, in Jože Prah z Zavoda za gozdove.


25.09.2019

Kako skrbimo za starejše?

Ta hip v domovih za starejše ni niti enega prostega mesta. Zasedenih je vseh približno 20 tisoč mest in država v več kot desetletju na področju oskrbe starejših, ki potrebujejo pomoč, ni storila nič. Domovi se ne gradijo, podeljenih je bilo nekaj koncesij zasebnikom, pri katerih je oskrba precej dražja, tudi oskrba na domu je težko dostopna in draga. V družini se pojavi največja stiska, ko je treba poskrbeti za bližnjega. Smo prezrli najštevilnejšo populacijo in pozabili nanjo? Sploh vemo, kako živi? Ima država kakšno vizijo glede staranja prebivalstva?


24.09.2019

Položaj študenta pred začetkom študijskega leta

Dober teden dni pred začetkom novega študijskega leta so izbruhnili očitki o nesmotrni porabi javnega denarja na Univerzi v Mariboru. Tudi o tem s študenti iz Ljubljane, Maribora in Kopra ter s predstavnikom ministrstva za izobraževanje. Predvsem pa o položaju študentov. Kaj jih ob pomanjkanju subvencioniranih namestitev v Ljubljani in Kopru še žuli? Kaj menijo o kakovosti in izbirnosti študija? Zakaj ne izkoristijo v večjem obsegu možnost študijskih izmenjav v tujini?


23.09.2019

Nerešeni migracijski izzivi Evrope

Nova italijanska vlada je umaknila prepoved vplutja humanitarnim ladjam, ki v Sredozemlju rešujejo begunce, potem ko so nekatere druge evropske države izrazile pripravljenost, da jih sprejmejo. Rešitev glede prerazporejanja rešenih ljudi bo tema evropskih notranjih ministrov na srečanju na Malti. Število migrantov v Italiji se je sicer v zadnjih mesecih zmanjšalo, na grških otokih in v Španiji pa se znova povečuje. Turčija pa je Uniji znova zagrozila z odprtjem meje za begunce. O vsem tem v tokratnem Studiu ob 17-ih.


20.09.2019

Premiki v bančnem sistemu

Ali se bančni sistem, kot ga poznamo stoletja, obrača na glavo? Evropska centralna banka znižuje že tako negativne obrestne mere, nekaj evropskih bank ponuja posojila po 0-odstotni obrestni meri, vse več je bankirjev, ki razmišljajo o uvedbi ležarin tudi za fizične osebe. Kaj bi takšna odločitev pomenila za slovenske varčevalce, ki imajo v bankah naloženih kar 20 milijard prihrankov? O vsem tem Urška Jereb in gostje: Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB Stanislava Zadravec Caprirolo, direktorica Združenja bank Slovenije Blaž Hribar, član uprave Pokojninske družbe A


19.09.2019

Proračunske neznanke

Vlada potrjuje proračuna za prihodnji dve leti z največjo proračunsko porabo doslej. Gospodarske napovedi so slabše, zato morajo ministri nekoliko oklestiti apetite. Odprtih je še veliko vprašanj od davčne reforme, ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja do pokojninskih sprememb. Bo za vse to sploh dovolj denarja? Kateri so prednostni projekti manjšinske vlade?


18.09.2019

Priprave na predsedovanje Slovenije Evropski uniji

Slovenija bo leta 2021 drugič doslej predsedovala Svetu Evropske unije. Čeprav se zdi datum še precej oddaljen, pa časa za priprave ni več na pretek. Država potrebuje trikrat več osebja za evropske zadeve, logistično in namestitveno infrastrukturo ter predvsem dobro politično strategijo. Bomo predsedovanje znali izkoristiti za večjo prepoznavnost Slovenije?


Stran 62 od 228
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov