Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Zakaj mladi (ne) volijo?

12.10.2017

Zmeraj manj Slovencev hodi na volitve, tudi mlade politika večinoma ne zanima. Menijo, da njihov glas ne šteje, da volitve ne prinašajo sprememb ali pa jih politika preprosto ne zanima. So pa izjeme – mladi, ki razmišljajo o politiki, o vprašanjih, ki zadevajo državo in vse njene državljane, in o prihajajočih predsedniških volitvah. Splošno razočaranje nad politiko Na začetku samostojne države je bila udeležba na volitvah čez 80-odstotna, na zadnjih državnozborskih volitvah leta 2014 pa se je volitev udeležila le dobra polovica volilnih upravičencev, medtem ko je na evropskih in predsedniških volitvah udeležba še nižja. Trend zaznavajo tudi drugje, a v Sloveniji delež ljudi, ki ne hodi na volitve, raste veliko hitreje kot v drugih evropskih državah. Med skupinami, ki v najmanjšem številu oddajajo svoje glasove za predsedniške, poslanske in županske kandidate, pa so mladi. Po mnenju Tanje Starič, politične komentatorke in urednice Uredništva notranjepolitičnih in gospodarskih oddaj na Radiu Slovenija, gre pri vseh generacijah za odraz splošnega razočaranja nad politiko, in to ne le v Sloveniji, temveč v celotni Evropi: »Ljudje čutijo, da je politika od njihovih interesov, pričakovanj, želja odtujena. Mlada generacija je najbolj kritična in to tudi najbolj jasno izrazi. Na žalost to pogosto izrazi s tem, da ne hodi na volitve, kar je verjetno najslabše, ker tako prepušča odločitev drugim, drugim generacijam.« Raziskava Mladina 2013 je pokazala, da se večina mladih ne zanima za konvencionalno politiko, le 15 odstotkov anketiranih meni, da njihov glas vsaj malo vpliva na državne institucije, in če bi bile parlamentarne volitve jutri, bi se jih udeležilo le 32 odstotkov. Kakšni so razlogi? Od šole do praznih besed politikov Razlogov za nesodelovanje mladih na volitvah je več: od tega, da jih politika preprosto ne zanima, da o njej vedo premalo in bi bil v srednji šoli dobrodošel predmet državljanske vzgoje, do tega, da ne verjamejo več praznim besedam in nekonkretnim obljubam politikov, obrazom, ki že več kot dve desetletji vodijo našo državo. Kaj torej o politiki, političnih strankah, politični (ne)aktivnosti mladih in funkciji predsednika države menijo mladi, bomo slišali v Studiu ob 17h na Prvem programu Radia Slovenija (in videli na Facebooku Prvega in RTV 4D). In zakaj se bodo sami udeležili volitev? Gosti bodo mladi, ki sodelujejo projektu Grem Volit!: Suzana Gerkšič, Eva Jevšnik, Tjaša Lukšič, Špela Terbovc, Lev Pavlovski in Jure Skubic.


Zmeraj manj Slovencev hodi na volitve, tudi mlade politika večinoma ne zanima. Menijo, da njihov glas ne šteje, da volitve ne prinašajo sprememb ali pa jih politika preprosto ne zanima. So pa izjeme – mladi, ki razmišljajo o politiki, o vprašanjih, ki zadevajo državo in vse njene državljane, in o prihajajočih predsedniških volitvah. Za njih je politika to, da imaš občutek odgovornosti do družbe in države.

Razočaranje nad politiko

Po besedah Špele Terbovc v oddaji Studio ob 17h je eden od razlogov za nesodelovanje mladih na volitvah ta, da se mladi ne počutijo slišani: »Zdi se mi, da smo pri programih in odločitvah politikov in kandidatov potisnjeni na stran, da se v bistvu ukvarjajo z drugimi stvarmi, z drugačnimi tematikami … Mlade se mogoče omeni v smislu, ja, saj bomo to uredili, na primer brezposelnost mladih. Ampak to so ene in iste stvari, ki se ponavljajo in ob katerih začutiš prazne obljube, ne pa tega, da se dejansko zavzemajo zate. Dobiš občutek, da politiki mladih oz. naših problematik ne jemljejo resno.«

Po mnenju Tanje Starič, politične komentatorke in urednice Uredništva notranjepolitičnih in gospodarskih oddaj na Radiu Slovenija, gre za odraz splošnega razočaranja vseh generacij v Sloveniji (in celotni Evropi): »Ljudje čutijo, da je politika od njihovih interesov, pričakovanj, želja odtujena. Mlada generacija je najbolj kritična in to tudi najbolj jasno izrazi. Na žalost to pogosto izrazi s tem, da ne hodi na volitve, kar je verjetno najslabše, ker tako prepušča odločitev drugim, drugim generacijam.«

Volilna udeležba pada v vseh generacijah

Na začetku samostojne države je bila udeležba na volitvah čez 80-odstotna, na zadnjih državnozborskih volitvah leta 2014 pa se je volitev udeležila le dobra polovica volilnih upravičencev, medtem ko je na evropskih in predsedniških volitvah udeležba še nižja. Trend zaznavajo tudi drugje, a v Sloveniji delež ljudi, ki ne hodi na volitve, raste veliko hitreje kot v drugih evropskih državah. Med skupinami, ki v najmanjšem številu oddajajo svoje glasove za predsedniške, poslanske in županske kandidate, pa so mladi. Raziskava Mladina 2013 je pokazala, da se večina mladih ne zanima za konvencionalno politiko, le 15 odstotkov anketiranih meni, da njihov glas vsaj malo vpliva na državne institucije, in če bi bile parlamentarne volitve jutri, bi se jih udeležilo le 32 odstotkov.

Od šole do modernejših načinov komuniciranja

Preveč enostavno bi bilo, da bi razloge za slabo politično angažiranost mladih iskali le v razočaranju nad politiko. Nekatere politika preprosto ne zanima, drugi vedo o njej premalo.

Veliko vpliva tudi okolje, v katerem odraščaš, mladi pa so prepričani, da v srednjih šolah manjka predmet, ki bi dijake seznanil z državljanskimi pravicami, dolžnosti, političnim sistemom in institucijami, je prepričan Jure. Pomaga, če imaš prijatelje, s katerimi se lahko pogovarjaš o aktualnih političnim vprašanjih, pravi Eva: »Imam širši krog prijateljev, ki jih politika zanima. Se mi zdi pa pomembno, da se o tem pogovarjamo tudi v drugih prostorih, na primer na fakulteti, na kakih srečanjih … Ravno to ti pomaga oblikovati mnenje. Ker včasih se nimaš s kom pogovarjati o političnih vprašanjih.  Potem se tudi ne upaš razglabljati o tem, ne upaš razmišljati o tem, ker se bojiš, da boš povedal kaj narobe ali da se boš narobe odločil in ti bo kasneje žal.«

V medijih bi bile dobrodošle relevantne informacije o predsedniških kandidatih in zgodbe, ki bi kompleksen političen svet približale mladim, na političnem parketu novi, mlajši obrazi. Lev, ki politike poziva, da se mladim približajo z uporabo moderne tehnologije, pa pravi: »Jaz osebno bi volil stranko, pri kateri bi bil tudi moj glas, glas mladih slišan. Volil bi stranko, ki je stabilna, in, kar je najpomembnejše, stranko, ki bo imela močnega voditelja, ki bo dobil moje zaupanje, da bo stranka preživela in naredila neko spremembo.«

Relevantnost volitev in občutek odgovornosti do družbe

Mladi se odzivajo na področjih, ki se jim zdijo pomembna, na volitve ne bodo šli le zato, ker imajo volilno pravico. Šteje torej relevantnost vprašanja, o katerem odločajo volitve ali referendum, je v oddaji povedala 22-letna Tjaša. Sama je odšla že večkrat na volišče: »Zdi se mi, da je zanimanje za politiko odvisno od tega, kakšno odgovornost čutiš do družbe, do države. Opažam, da ljudje, ki spremljajo vsakodnevne novice, poslušajo soočenja, imajo nek ideal. Z mojimi prijatelji smo drugačnih političnih nazorov, ampak vsem je skupno to, da si želimo nekoč spremeniti družbo. Če imaš vizijo za prihodnost, potem čutiš odgovornost in se pozanimaš o stvareh.«

NE mladih znižanju starostne meje za pridobitev volilne pravice

Mladi ne bi nižali starostne meje za pridobitev volilne pravice, saj so prepričani, da mladi pri 16-ih letih niso dovolj zreli za politične odločitve in sodelovanje na volitvah. So preveč pod vplivom staršev ali vrstnikov, ne razmišljajo še s svojo glavo. Suzana: »16-letnik se ne zaveda, kakšni so družbeni problemi, ne razume težkih besed, ki jih naši politiki uporabljajo. Vse skupaj bi morali predstaviti na lažji, bolj razumljiv način, da bi se lahko mladi in tudi mi nato lažje odločili za udeležbo na volitvah in za to, kako bomo volili.«

Gosti radijske oddaje Studio ob 17h so bili mladi, ki sodelujejo projektu Grem Volit!: Suzana Gerkšič, Eva Jevšnik, Tjaša Lukšič,  Špela Terbovc, Lev Pavlovski in Jure Skubic. Poleg še drugih sodelujočih v projektu bodo imeli priložnost srečati in zastavljati vprašanja predsedniškim kandidatom na srečanju, ki bo potekalo 17. oktobra.


Studio ob 17.00

4600 epizod


Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.

Zakaj mladi (ne) volijo?

12.10.2017

Zmeraj manj Slovencev hodi na volitve, tudi mlade politika večinoma ne zanima. Menijo, da njihov glas ne šteje, da volitve ne prinašajo sprememb ali pa jih politika preprosto ne zanima. So pa izjeme – mladi, ki razmišljajo o politiki, o vprašanjih, ki zadevajo državo in vse njene državljane, in o prihajajočih predsedniških volitvah. Splošno razočaranje nad politiko Na začetku samostojne države je bila udeležba na volitvah čez 80-odstotna, na zadnjih državnozborskih volitvah leta 2014 pa se je volitev udeležila le dobra polovica volilnih upravičencev, medtem ko je na evropskih in predsedniških volitvah udeležba še nižja. Trend zaznavajo tudi drugje, a v Sloveniji delež ljudi, ki ne hodi na volitve, raste veliko hitreje kot v drugih evropskih državah. Med skupinami, ki v najmanjšem številu oddajajo svoje glasove za predsedniške, poslanske in županske kandidate, pa so mladi. Po mnenju Tanje Starič, politične komentatorke in urednice Uredništva notranjepolitičnih in gospodarskih oddaj na Radiu Slovenija, gre pri vseh generacijah za odraz splošnega razočaranja nad politiko, in to ne le v Sloveniji, temveč v celotni Evropi: »Ljudje čutijo, da je politika od njihovih interesov, pričakovanj, želja odtujena. Mlada generacija je najbolj kritična in to tudi najbolj jasno izrazi. Na žalost to pogosto izrazi s tem, da ne hodi na volitve, kar je verjetno najslabše, ker tako prepušča odločitev drugim, drugim generacijam.« Raziskava Mladina 2013 je pokazala, da se večina mladih ne zanima za konvencionalno politiko, le 15 odstotkov anketiranih meni, da njihov glas vsaj malo vpliva na državne institucije, in če bi bile parlamentarne volitve jutri, bi se jih udeležilo le 32 odstotkov. Kakšni so razlogi? Od šole do praznih besed politikov Razlogov za nesodelovanje mladih na volitvah je več: od tega, da jih politika preprosto ne zanima, da o njej vedo premalo in bi bil v srednji šoli dobrodošel predmet državljanske vzgoje, do tega, da ne verjamejo več praznim besedam in nekonkretnim obljubam politikov, obrazom, ki že več kot dve desetletji vodijo našo državo. Kaj torej o politiki, političnih strankah, politični (ne)aktivnosti mladih in funkciji predsednika države menijo mladi, bomo slišali v Studiu ob 17h na Prvem programu Radia Slovenija (in videli na Facebooku Prvega in RTV 4D). In zakaj se bodo sami udeležili volitev? Gosti bodo mladi, ki sodelujejo projektu Grem Volit!: Suzana Gerkšič, Eva Jevšnik, Tjaša Lukšič, Špela Terbovc, Lev Pavlovski in Jure Skubic.


Zmeraj manj Slovencev hodi na volitve, tudi mlade politika večinoma ne zanima. Menijo, da njihov glas ne šteje, da volitve ne prinašajo sprememb ali pa jih politika preprosto ne zanima. So pa izjeme – mladi, ki razmišljajo o politiki, o vprašanjih, ki zadevajo državo in vse njene državljane, in o prihajajočih predsedniških volitvah. Za njih je politika to, da imaš občutek odgovornosti do družbe in države.

Razočaranje nad politiko

Po besedah Špele Terbovc v oddaji Studio ob 17h je eden od razlogov za nesodelovanje mladih na volitvah ta, da se mladi ne počutijo slišani: »Zdi se mi, da smo pri programih in odločitvah politikov in kandidatov potisnjeni na stran, da se v bistvu ukvarjajo z drugimi stvarmi, z drugačnimi tematikami … Mlade se mogoče omeni v smislu, ja, saj bomo to uredili, na primer brezposelnost mladih. Ampak to so ene in iste stvari, ki se ponavljajo in ob katerih začutiš prazne obljube, ne pa tega, da se dejansko zavzemajo zate. Dobiš občutek, da politiki mladih oz. naših problematik ne jemljejo resno.«

Po mnenju Tanje Starič, politične komentatorke in urednice Uredništva notranjepolitičnih in gospodarskih oddaj na Radiu Slovenija, gre za odraz splošnega razočaranja vseh generacij v Sloveniji (in celotni Evropi): »Ljudje čutijo, da je politika od njihovih interesov, pričakovanj, želja odtujena. Mlada generacija je najbolj kritična in to tudi najbolj jasno izrazi. Na žalost to pogosto izrazi s tem, da ne hodi na volitve, kar je verjetno najslabše, ker tako prepušča odločitev drugim, drugim generacijam.«

Volilna udeležba pada v vseh generacijah

Na začetku samostojne države je bila udeležba na volitvah čez 80-odstotna, na zadnjih državnozborskih volitvah leta 2014 pa se je volitev udeležila le dobra polovica volilnih upravičencev, medtem ko je na evropskih in predsedniških volitvah udeležba še nižja. Trend zaznavajo tudi drugje, a v Sloveniji delež ljudi, ki ne hodi na volitve, raste veliko hitreje kot v drugih evropskih državah. Med skupinami, ki v najmanjšem številu oddajajo svoje glasove za predsedniške, poslanske in županske kandidate, pa so mladi. Raziskava Mladina 2013 je pokazala, da se večina mladih ne zanima za konvencionalno politiko, le 15 odstotkov anketiranih meni, da njihov glas vsaj malo vpliva na državne institucije, in če bi bile parlamentarne volitve jutri, bi se jih udeležilo le 32 odstotkov.

Od šole do modernejših načinov komuniciranja

Preveč enostavno bi bilo, da bi razloge za slabo politično angažiranost mladih iskali le v razočaranju nad politiko. Nekatere politika preprosto ne zanima, drugi vedo o njej premalo.

Veliko vpliva tudi okolje, v katerem odraščaš, mladi pa so prepričani, da v srednjih šolah manjka predmet, ki bi dijake seznanil z državljanskimi pravicami, dolžnosti, političnim sistemom in institucijami, je prepričan Jure. Pomaga, če imaš prijatelje, s katerimi se lahko pogovarjaš o aktualnih političnim vprašanjih, pravi Eva: »Imam širši krog prijateljev, ki jih politika zanima. Se mi zdi pa pomembno, da se o tem pogovarjamo tudi v drugih prostorih, na primer na fakulteti, na kakih srečanjih … Ravno to ti pomaga oblikovati mnenje. Ker včasih se nimaš s kom pogovarjati o političnih vprašanjih.  Potem se tudi ne upaš razglabljati o tem, ne upaš razmišljati o tem, ker se bojiš, da boš povedal kaj narobe ali da se boš narobe odločil in ti bo kasneje žal.«

V medijih bi bile dobrodošle relevantne informacije o predsedniških kandidatih in zgodbe, ki bi kompleksen političen svet približale mladim, na političnem parketu novi, mlajši obrazi. Lev, ki politike poziva, da se mladim približajo z uporabo moderne tehnologije, pa pravi: »Jaz osebno bi volil stranko, pri kateri bi bil tudi moj glas, glas mladih slišan. Volil bi stranko, ki je stabilna, in, kar je najpomembnejše, stranko, ki bo imela močnega voditelja, ki bo dobil moje zaupanje, da bo stranka preživela in naredila neko spremembo.«

Relevantnost volitev in občutek odgovornosti do družbe

Mladi se odzivajo na področjih, ki se jim zdijo pomembna, na volitve ne bodo šli le zato, ker imajo volilno pravico. Šteje torej relevantnost vprašanja, o katerem odločajo volitve ali referendum, je v oddaji povedala 22-letna Tjaša. Sama je odšla že večkrat na volišče: »Zdi se mi, da je zanimanje za politiko odvisno od tega, kakšno odgovornost čutiš do družbe, do države. Opažam, da ljudje, ki spremljajo vsakodnevne novice, poslušajo soočenja, imajo nek ideal. Z mojimi prijatelji smo drugačnih političnih nazorov, ampak vsem je skupno to, da si želimo nekoč spremeniti družbo. Če imaš vizijo za prihodnost, potem čutiš odgovornost in se pozanimaš o stvareh.«

NE mladih znižanju starostne meje za pridobitev volilne pravice

Mladi ne bi nižali starostne meje za pridobitev volilne pravice, saj so prepričani, da mladi pri 16-ih letih niso dovolj zreli za politične odločitve in sodelovanje na volitvah. So preveč pod vplivom staršev ali vrstnikov, ne razmišljajo še s svojo glavo. Suzana: »16-letnik se ne zaveda, kakšni so družbeni problemi, ne razume težkih besed, ki jih naši politiki uporabljajo. Vse skupaj bi morali predstaviti na lažji, bolj razumljiv način, da bi se lahko mladi in tudi mi nato lažje odločili za udeležbo na volitvah in za to, kako bomo volili.«

Gosti radijske oddaje Studio ob 17h so bili mladi, ki sodelujejo projektu Grem Volit!: Suzana Gerkšič, Eva Jevšnik, Tjaša Lukšič,  Špela Terbovc, Lev Pavlovski in Jure Skubic. Poleg še drugih sodelujočih v projektu bodo imeli priložnost srečati in zastavljati vprašanja predsedniškim kandidatom na srečanju, ki bo potekalo 17. oktobra.


30.09.2019

Po volitvah v Avstriji

Avstrijski volilci so se po izbruhu afere Ibiza in posledičnem razpadu vladne koalicije med ljudsko stranko in svobodnjaki včeraj odpravili na predčasne volitve. Na katero stran se je nagnila politična tehtnica? V Studiu ob 17-ih bo Blaž Ermenc z gosti analiziral volilni izid in preveril, kaj ta pomeni za slovensko manjšino in za slovensko-avstrijske odnose.


27.09.2019

Studio ob 17-ih

Studio ob 17.00 je edinstvena oddaja. Ne le, da je ena najstarejših na Radiu Slovenija, je tudi edina v Sloveniji, ki vam vsak delavnik prinaša poglobljeno razpravo in soočenje mnenj o aktualnih temah. Z več gosti, v obliki radijske okrogle mize. Studio ob 17.00 na Prvem programu z vami že več kot 40 let.


26.09.2019

Gozd v službi človeka in človek v službi gozda

Kaj je sonaravno gospodarjenje z gozdom? Ali je zaraščanje Slovenije, ki se bliža 60-im odstotkom poraščenosti z gozdom, dobro ali slabo? Kdo ali kaj ogroža evropske gozdove in kako se lahko v prihodnje temu izognemo? Na vprašanja Karin Potočnik bodo odgovarjali Jurij Diaci z Biotehniške fakultete v Ljubljani, Anton Lesnik, predsednik Pro Silve, in Jože Prah z Zavoda za gozdove.


25.09.2019

Kako skrbimo za starejše?

Ta hip v domovih za starejše ni niti enega prostega mesta. Zasedenih je vseh približno 20 tisoč mest in država v več kot desetletju na področju oskrbe starejših, ki potrebujejo pomoč, ni storila nič. Domovi se ne gradijo, podeljenih je bilo nekaj koncesij zasebnikom, pri katerih je oskrba precej dražja, tudi oskrba na domu je težko dostopna in draga. V družini se pojavi največja stiska, ko je treba poskrbeti za bližnjega. Smo prezrli najštevilnejšo populacijo in pozabili nanjo? Sploh vemo, kako živi? Ima država kakšno vizijo glede staranja prebivalstva?


24.09.2019

Položaj študenta pred začetkom študijskega leta

Dober teden dni pred začetkom novega študijskega leta so izbruhnili očitki o nesmotrni porabi javnega denarja na Univerzi v Mariboru. Tudi o tem s študenti iz Ljubljane, Maribora in Kopra ter s predstavnikom ministrstva za izobraževanje. Predvsem pa o položaju študentov. Kaj jih ob pomanjkanju subvencioniranih namestitev v Ljubljani in Kopru še žuli? Kaj menijo o kakovosti in izbirnosti študija? Zakaj ne izkoristijo v večjem obsegu možnost študijskih izmenjav v tujini?


23.09.2019

Nerešeni migracijski izzivi Evrope

Nova italijanska vlada je umaknila prepoved vplutja humanitarnim ladjam, ki v Sredozemlju rešujejo begunce, potem ko so nekatere druge evropske države izrazile pripravljenost, da jih sprejmejo. Rešitev glede prerazporejanja rešenih ljudi bo tema evropskih notranjih ministrov na srečanju na Malti. Število migrantov v Italiji se je sicer v zadnjih mesecih zmanjšalo, na grških otokih in v Španiji pa se znova povečuje. Turčija pa je Uniji znova zagrozila z odprtjem meje za begunce. O vsem tem v tokratnem Studiu ob 17-ih.


20.09.2019

Premiki v bančnem sistemu

Ali se bančni sistem, kot ga poznamo stoletja, obrača na glavo? Evropska centralna banka znižuje že tako negativne obrestne mere, nekaj evropskih bank ponuja posojila po 0-odstotni obrestni meri, vse več je bankirjev, ki razmišljajo o uvedbi ležarin tudi za fizične osebe. Kaj bi takšna odločitev pomenila za slovenske varčevalce, ki imajo v bankah naloženih kar 20 milijard prihrankov? O vsem tem Urška Jereb in gostje: Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB Stanislava Zadravec Caprirolo, direktorica Združenja bank Slovenije Blaž Hribar, član uprave Pokojninske družbe A


19.09.2019

Proračunske neznanke

Vlada potrjuje proračuna za prihodnji dve leti z največjo proračunsko porabo doslej. Gospodarske napovedi so slabše, zato morajo ministri nekoliko oklestiti apetite. Odprtih je še veliko vprašanj od davčne reforme, ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja do pokojninskih sprememb. Bo za vse to sploh dovolj denarja? Kateri so prednostni projekti manjšinske vlade?


18.09.2019

Priprave na predsedovanje Slovenije Evropski uniji

Slovenija bo leta 2021 drugič doslej predsedovala Svetu Evropske unije. Čeprav se zdi datum še precej oddaljen, pa časa za priprave ni več na pretek. Država potrebuje trikrat več osebja za evropske zadeve, logistično in namestitveno infrastrukturo ter predvsem dobro politično strategijo. Bomo predsedovanje znali izkoristiti za večjo prepoznavnost Slovenije?


17.09.2019

Težave na trgu stanovanjskih nepremičnin

Medtem ko ugotavljamo, da je pri nas premalo stanovanj za mlade in da so najemnine previsoke, opažamo, da je veliko stanovanj praznih. Kje so vzroki za to? So ti zakoreninjeni globoko v naši miselnosti ali pa tudi v zakonodaji, ki premalo ščiti tako najemojemalca kot najemodajalca? Oziramo se tudi na tuje in preverjamo, kako je to urejeno v drugih evropskih državah.


16.09.2019

Studio ob 17-ih

Studio ob 17.00 je edinstvena oddaja. Ne le, da je ena najstarejših na Radiu Slovenija, je tudi edina v Sloveniji, ki vam vsak delavnik prinaša poglobljeno razpravo in soočenje mnenj o aktualnih temah. Z več gosti, v obliki radijske okrogle mize. Studio ob 17.00 na Prvem programu z vami že več kot 40 let.


13.09.2019

Podjetništvo in obrt: med rastjo in krizo

Ne samo velika, tudi mala podjetja so se v zadnjih letih širila in vlagala v svojo dejavnost. Številni podjetniki in obrtniki so pred dilemo, ali naj v tem trenutku dejavnost prodajo ali predajo naslednikom. V poslovni svet se odpravlja nova generacija in vprašanje je, kaj jo čaka. Bo padla v gospodarsko ohladitev, bo plačevala višje davke? Ta in druga vprašanja odpiramo ob robu že 52-tega sejma MOS Celje in ob 50-letnici Obrtno-podjetniške zbornice. Sogovorniki: Branko Meh, Štefan Pavlinjek, Mojca Cvetek in Marko Lotrič.


12.09.2019

Intervju s predsednikom vlade

Delo manjšinske vlade, ki ji delovanje omogoča pogodbena zunajvladna partnerica Levica, je v prvem letu delovanja med drugim zaznamoval dvig plač v javnem sektorju – poteza, ki brez dvoma v pomembni meri kroji tudi razpravo o proračunih za prihodnji dve leti. Absolutne večine zanj ekipa Marjana Šarca še nima, saj Levica pogojuje svojo podporo z ukinjanjem dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in znižanjem izdatkov za obrambo. V pogovoru s premierjem Šarcem po prvem letu dela vlade o koalicijskih razmerjih vladne peterice, nadaljnjem sodelovanju z Levico, evropskih zadevah, gospodarstvu in drugih temah.


11.09.2019

Kako spremeniti volilna pravila

Politika mora zaradi odločitve ustavnega sodišča, da so volilni okraji takšni, kot so zdaj, v neskladju z ustavo, spremeniti volilna pravila. Možnosti sta tudi ukinitev okrajev in uvedba prednostnega glasu. Odločiti se mora, kakšen naj bo prednostni glas: obvezen ali neobvezen? Naj štejejo vsi oddani prednostni glasovi ali ne. Koliko vpliva naj dobijo volivci pri tem, kdo bo sedel v državnem zboru? Politika in stroka sta tu na različnih bregovih. Več o tem v Studiu ob 17.00.


10.09.2019

KAKŠNA BO NOVA EVROPSKA KOMISIJA

Novoizvoljena predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je po slabih dveh mesecih sestavila komisarsko ekipo. Kdo so kandidati za evropske komisarje, kdo bo vodil posamezni resor, kakšno delo predvidoma čaka komisarskega kandidata iz Slovenije, kako na dodeljeni mu resor gleda slovenska politika in kakšni izzivi stojijo pred prihodnjo Evropsko komisijo? To je nekaj tematskih izhodišč za tokratni Studiu ob 17.00.


09.09.2019

Ob mednarodnem dnevu pismenosti

Z novim šolskim letom je začel v osnovni šoli veljati posodobljen učni načrt za slovenščino. Spremembe so na Zavodu za šolstvu z javno razpravo napovedali pred štirimi leti, zato so bila pričakovanja velika. Ali se z novostmi lahko lotimo vseh sodobnih izzivov, od sporazumevanja, ki ga narekuje digitalna doba, do večje demokratičnosti naše družbe? Ali pri pouku slovenščine pripravljamo otroke na svet, ki zahteva prilagodljive veščine sporazumevanja? Gostje v oddaji: dr. Milena Kerndl z Zavoda za šolstvo, mag. Katja Arzenšek Konjajeva, ravnateljica OŠ Vide Pregarc Ljubljana in predstavnica združenja ravnateljev, Mojca Cestnik, učiteljica slovenščine na OŠ Polzela, in prof. dr. Marko Stabej, predstojnik Oddelka za slovenistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani.


06.09.2019

Težave Adrie Airways

Pred za nedeljo napovedano prvo stavko pilotov Adrie Airways v tem mesecu bomo v današnjem studiu ob 17-ih osvetlili probleme, s katerimi se srečujejo piloti letalskega prevoznika. Posredovali bomo tudi informacije za potnike, ki naj bi leteli z Adrio v prihodnjih dneh, ter opozorili na posledice, ki bi jih ob morebitnem propadu letalske družbe utrpelo slovensko gospodarstvo, še zlasti turizem.


05.09.2019

Se Veliki Britaniji obetajo predčasne volitve?

Bolj ko se bliža predvideni datum izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije, bolj se pregreva politično ozračje, povezano s tem. V vrtincu igre moči s parlamentom se je znašel britanski premier Boris Johnson, tako kot nedavno njegova predhodnica. Medtem ko se na Otoku pred izstopom iz Unije prebijajo skozi politični blodnjak, pa se na celinski strani vse bolj intenzivno pripravljajo na posledice, ki bi jih prineslo slovo od članice brez ločitvenega sporazuma. Razpravi o brexitu namenjamo tokratni Studio ob 17-ih.


04.09.2019

Zaradi opitih voznikov vse slabša prometna varnost

Letos se je znova poslabšala prometna varnost, predvsem zaradi opitih voznikov. Vožnje v nasprotno smer, verižna trčenja, nesreče zaradi prehitre vožnje vsak dan polnijo medije. Ne le v prometu, alkohol prežema vse pore našega življenja. To ne preseneča, saj skoraj polovica Slovencev, starejših od 15 let, pije čezmerno in posledično ima država dvakrat več škode kot pa prihodka od trošarin. V Studiu ob 17 h s strokovnjaki o nujnih ukrepih, ki bi učinkovito spremenili to našo mokro kulturo.


03.09.2019

Blejski strateški forum

Kako omogočiti okoljsko vzdržen in socialno pravičen gospodarski razvoj? To je eno izmed vprašanj letošnjega Blejskega strateškega foruma. Zakaj se požari v brazilskem pragozdu na dnevnem redu vrhunskih političnih zasedanj znajdejo šele, ko se dim vidi tako rekoč iz Biarritza? So naravne dobrine res last posameznih držav – ali vsega sveta? O vsem tem z gosti v današnjem Studiu ob 17-ih.


Stran 65 od 230
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov