Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Zakaj mladi (ne) volijo?

12.10.2017

Zmeraj manj Slovencev hodi na volitve, tudi mlade politika večinoma ne zanima. Menijo, da njihov glas ne šteje, da volitve ne prinašajo sprememb ali pa jih politika preprosto ne zanima. So pa izjeme – mladi, ki razmišljajo o politiki, o vprašanjih, ki zadevajo državo in vse njene državljane, in o prihajajočih predsedniških volitvah. Splošno razočaranje nad politiko Na začetku samostojne države je bila udeležba na volitvah čez 80-odstotna, na zadnjih državnozborskih volitvah leta 2014 pa se je volitev udeležila le dobra polovica volilnih upravičencev, medtem ko je na evropskih in predsedniških volitvah udeležba še nižja. Trend zaznavajo tudi drugje, a v Sloveniji delež ljudi, ki ne hodi na volitve, raste veliko hitreje kot v drugih evropskih državah. Med skupinami, ki v najmanjšem številu oddajajo svoje glasove za predsedniške, poslanske in županske kandidate, pa so mladi. Po mnenju Tanje Starič, politične komentatorke in urednice Uredništva notranjepolitičnih in gospodarskih oddaj na Radiu Slovenija, gre pri vseh generacijah za odraz splošnega razočaranja nad politiko, in to ne le v Sloveniji, temveč v celotni Evropi: »Ljudje čutijo, da je politika od njihovih interesov, pričakovanj, želja odtujena. Mlada generacija je najbolj kritična in to tudi najbolj jasno izrazi. Na žalost to pogosto izrazi s tem, da ne hodi na volitve, kar je verjetno najslabše, ker tako prepušča odločitev drugim, drugim generacijam.« Raziskava Mladina 2013 je pokazala, da se večina mladih ne zanima za konvencionalno politiko, le 15 odstotkov anketiranih meni, da njihov glas vsaj malo vpliva na državne institucije, in če bi bile parlamentarne volitve jutri, bi se jih udeležilo le 32 odstotkov. Kakšni so razlogi? Od šole do praznih besed politikov Razlogov za nesodelovanje mladih na volitvah je več: od tega, da jih politika preprosto ne zanima, da o njej vedo premalo in bi bil v srednji šoli dobrodošel predmet državljanske vzgoje, do tega, da ne verjamejo več praznim besedam in nekonkretnim obljubam politikov, obrazom, ki že več kot dve desetletji vodijo našo državo. Kaj torej o politiki, političnih strankah, politični (ne)aktivnosti mladih in funkciji predsednika države menijo mladi, bomo slišali v Studiu ob 17h na Prvem programu Radia Slovenija (in videli na Facebooku Prvega in RTV 4D). In zakaj se bodo sami udeležili volitev? Gosti bodo mladi, ki sodelujejo projektu Grem Volit!: Suzana Gerkšič, Eva Jevšnik, Tjaša Lukšič, Špela Terbovc, Lev Pavlovski in Jure Skubic.


Zmeraj manj Slovencev hodi na volitve, tudi mlade politika večinoma ne zanima. Menijo, da njihov glas ne šteje, da volitve ne prinašajo sprememb ali pa jih politika preprosto ne zanima. So pa izjeme – mladi, ki razmišljajo o politiki, o vprašanjih, ki zadevajo državo in vse njene državljane, in o prihajajočih predsedniških volitvah. Za njih je politika to, da imaš občutek odgovornosti do družbe in države.

Razočaranje nad politiko

Po besedah Špele Terbovc v oddaji Studio ob 17h je eden od razlogov za nesodelovanje mladih na volitvah ta, da se mladi ne počutijo slišani: »Zdi se mi, da smo pri programih in odločitvah politikov in kandidatov potisnjeni na stran, da se v bistvu ukvarjajo z drugimi stvarmi, z drugačnimi tematikami … Mlade se mogoče omeni v smislu, ja, saj bomo to uredili, na primer brezposelnost mladih. Ampak to so ene in iste stvari, ki se ponavljajo in ob katerih začutiš prazne obljube, ne pa tega, da se dejansko zavzemajo zate. Dobiš občutek, da politiki mladih oz. naših problematik ne jemljejo resno.«

Po mnenju Tanje Starič, politične komentatorke in urednice Uredništva notranjepolitičnih in gospodarskih oddaj na Radiu Slovenija, gre za odraz splošnega razočaranja vseh generacij v Sloveniji (in celotni Evropi): »Ljudje čutijo, da je politika od njihovih interesov, pričakovanj, želja odtujena. Mlada generacija je najbolj kritična in to tudi najbolj jasno izrazi. Na žalost to pogosto izrazi s tem, da ne hodi na volitve, kar je verjetno najslabše, ker tako prepušča odločitev drugim, drugim generacijam.«

Volilna udeležba pada v vseh generacijah

Na začetku samostojne države je bila udeležba na volitvah čez 80-odstotna, na zadnjih državnozborskih volitvah leta 2014 pa se je volitev udeležila le dobra polovica volilnih upravičencev, medtem ko je na evropskih in predsedniških volitvah udeležba še nižja. Trend zaznavajo tudi drugje, a v Sloveniji delež ljudi, ki ne hodi na volitve, raste veliko hitreje kot v drugih evropskih državah. Med skupinami, ki v najmanjšem številu oddajajo svoje glasove za predsedniške, poslanske in županske kandidate, pa so mladi. Raziskava Mladina 2013 je pokazala, da se večina mladih ne zanima za konvencionalno politiko, le 15 odstotkov anketiranih meni, da njihov glas vsaj malo vpliva na državne institucije, in če bi bile parlamentarne volitve jutri, bi se jih udeležilo le 32 odstotkov.

Od šole do modernejših načinov komuniciranja

Preveč enostavno bi bilo, da bi razloge za slabo politično angažiranost mladih iskali le v razočaranju nad politiko. Nekatere politika preprosto ne zanima, drugi vedo o njej premalo.

Veliko vpliva tudi okolje, v katerem odraščaš, mladi pa so prepričani, da v srednjih šolah manjka predmet, ki bi dijake seznanil z državljanskimi pravicami, dolžnosti, političnim sistemom in institucijami, je prepričan Jure. Pomaga, če imaš prijatelje, s katerimi se lahko pogovarjaš o aktualnih političnim vprašanjih, pravi Eva: »Imam širši krog prijateljev, ki jih politika zanima. Se mi zdi pa pomembno, da se o tem pogovarjamo tudi v drugih prostorih, na primer na fakulteti, na kakih srečanjih … Ravno to ti pomaga oblikovati mnenje. Ker včasih se nimaš s kom pogovarjati o političnih vprašanjih.  Potem se tudi ne upaš razglabljati o tem, ne upaš razmišljati o tem, ker se bojiš, da boš povedal kaj narobe ali da se boš narobe odločil in ti bo kasneje žal.«

V medijih bi bile dobrodošle relevantne informacije o predsedniških kandidatih in zgodbe, ki bi kompleksen političen svet približale mladim, na političnem parketu novi, mlajši obrazi. Lev, ki politike poziva, da se mladim približajo z uporabo moderne tehnologije, pa pravi: »Jaz osebno bi volil stranko, pri kateri bi bil tudi moj glas, glas mladih slišan. Volil bi stranko, ki je stabilna, in, kar je najpomembnejše, stranko, ki bo imela močnega voditelja, ki bo dobil moje zaupanje, da bo stranka preživela in naredila neko spremembo.«

Relevantnost volitev in občutek odgovornosti do družbe

Mladi se odzivajo na področjih, ki se jim zdijo pomembna, na volitve ne bodo šli le zato, ker imajo volilno pravico. Šteje torej relevantnost vprašanja, o katerem odločajo volitve ali referendum, je v oddaji povedala 22-letna Tjaša. Sama je odšla že večkrat na volišče: »Zdi se mi, da je zanimanje za politiko odvisno od tega, kakšno odgovornost čutiš do družbe, do države. Opažam, da ljudje, ki spremljajo vsakodnevne novice, poslušajo soočenja, imajo nek ideal. Z mojimi prijatelji smo drugačnih političnih nazorov, ampak vsem je skupno to, da si želimo nekoč spremeniti družbo. Če imaš vizijo za prihodnost, potem čutiš odgovornost in se pozanimaš o stvareh.«

NE mladih znižanju starostne meje za pridobitev volilne pravice

Mladi ne bi nižali starostne meje za pridobitev volilne pravice, saj so prepričani, da mladi pri 16-ih letih niso dovolj zreli za politične odločitve in sodelovanje na volitvah. So preveč pod vplivom staršev ali vrstnikov, ne razmišljajo še s svojo glavo. Suzana: »16-letnik se ne zaveda, kakšni so družbeni problemi, ne razume težkih besed, ki jih naši politiki uporabljajo. Vse skupaj bi morali predstaviti na lažji, bolj razumljiv način, da bi se lahko mladi in tudi mi nato lažje odločili za udeležbo na volitvah in za to, kako bomo volili.«

Gosti radijske oddaje Studio ob 17h so bili mladi, ki sodelujejo projektu Grem Volit!: Suzana Gerkšič, Eva Jevšnik, Tjaša Lukšič,  Špela Terbovc, Lev Pavlovski in Jure Skubic. Poleg še drugih sodelujočih v projektu bodo imeli priložnost srečati in zastavljati vprašanja predsedniškim kandidatom na srečanju, ki bo potekalo 17. oktobra.


Studio ob 17.00

4551 epizod


Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.

Zakaj mladi (ne) volijo?

12.10.2017

Zmeraj manj Slovencev hodi na volitve, tudi mlade politika večinoma ne zanima. Menijo, da njihov glas ne šteje, da volitve ne prinašajo sprememb ali pa jih politika preprosto ne zanima. So pa izjeme – mladi, ki razmišljajo o politiki, o vprašanjih, ki zadevajo državo in vse njene državljane, in o prihajajočih predsedniških volitvah. Splošno razočaranje nad politiko Na začetku samostojne države je bila udeležba na volitvah čez 80-odstotna, na zadnjih državnozborskih volitvah leta 2014 pa se je volitev udeležila le dobra polovica volilnih upravičencev, medtem ko je na evropskih in predsedniških volitvah udeležba še nižja. Trend zaznavajo tudi drugje, a v Sloveniji delež ljudi, ki ne hodi na volitve, raste veliko hitreje kot v drugih evropskih državah. Med skupinami, ki v najmanjšem številu oddajajo svoje glasove za predsedniške, poslanske in županske kandidate, pa so mladi. Po mnenju Tanje Starič, politične komentatorke in urednice Uredništva notranjepolitičnih in gospodarskih oddaj na Radiu Slovenija, gre pri vseh generacijah za odraz splošnega razočaranja nad politiko, in to ne le v Sloveniji, temveč v celotni Evropi: »Ljudje čutijo, da je politika od njihovih interesov, pričakovanj, želja odtujena. Mlada generacija je najbolj kritična in to tudi najbolj jasno izrazi. Na žalost to pogosto izrazi s tem, da ne hodi na volitve, kar je verjetno najslabše, ker tako prepušča odločitev drugim, drugim generacijam.« Raziskava Mladina 2013 je pokazala, da se večina mladih ne zanima za konvencionalno politiko, le 15 odstotkov anketiranih meni, da njihov glas vsaj malo vpliva na državne institucije, in če bi bile parlamentarne volitve jutri, bi se jih udeležilo le 32 odstotkov. Kakšni so razlogi? Od šole do praznih besed politikov Razlogov za nesodelovanje mladih na volitvah je več: od tega, da jih politika preprosto ne zanima, da o njej vedo premalo in bi bil v srednji šoli dobrodošel predmet državljanske vzgoje, do tega, da ne verjamejo več praznim besedam in nekonkretnim obljubam politikov, obrazom, ki že več kot dve desetletji vodijo našo državo. Kaj torej o politiki, političnih strankah, politični (ne)aktivnosti mladih in funkciji predsednika države menijo mladi, bomo slišali v Studiu ob 17h na Prvem programu Radia Slovenija (in videli na Facebooku Prvega in RTV 4D). In zakaj se bodo sami udeležili volitev? Gosti bodo mladi, ki sodelujejo projektu Grem Volit!: Suzana Gerkšič, Eva Jevšnik, Tjaša Lukšič, Špela Terbovc, Lev Pavlovski in Jure Skubic.


Zmeraj manj Slovencev hodi na volitve, tudi mlade politika večinoma ne zanima. Menijo, da njihov glas ne šteje, da volitve ne prinašajo sprememb ali pa jih politika preprosto ne zanima. So pa izjeme – mladi, ki razmišljajo o politiki, o vprašanjih, ki zadevajo državo in vse njene državljane, in o prihajajočih predsedniških volitvah. Za njih je politika to, da imaš občutek odgovornosti do družbe in države.

Razočaranje nad politiko

Po besedah Špele Terbovc v oddaji Studio ob 17h je eden od razlogov za nesodelovanje mladih na volitvah ta, da se mladi ne počutijo slišani: »Zdi se mi, da smo pri programih in odločitvah politikov in kandidatov potisnjeni na stran, da se v bistvu ukvarjajo z drugimi stvarmi, z drugačnimi tematikami … Mlade se mogoče omeni v smislu, ja, saj bomo to uredili, na primer brezposelnost mladih. Ampak to so ene in iste stvari, ki se ponavljajo in ob katerih začutiš prazne obljube, ne pa tega, da se dejansko zavzemajo zate. Dobiš občutek, da politiki mladih oz. naših problematik ne jemljejo resno.«

Po mnenju Tanje Starič, politične komentatorke in urednice Uredništva notranjepolitičnih in gospodarskih oddaj na Radiu Slovenija, gre za odraz splošnega razočaranja vseh generacij v Sloveniji (in celotni Evropi): »Ljudje čutijo, da je politika od njihovih interesov, pričakovanj, želja odtujena. Mlada generacija je najbolj kritična in to tudi najbolj jasno izrazi. Na žalost to pogosto izrazi s tem, da ne hodi na volitve, kar je verjetno najslabše, ker tako prepušča odločitev drugim, drugim generacijam.«

Volilna udeležba pada v vseh generacijah

Na začetku samostojne države je bila udeležba na volitvah čez 80-odstotna, na zadnjih državnozborskih volitvah leta 2014 pa se je volitev udeležila le dobra polovica volilnih upravičencev, medtem ko je na evropskih in predsedniških volitvah udeležba še nižja. Trend zaznavajo tudi drugje, a v Sloveniji delež ljudi, ki ne hodi na volitve, raste veliko hitreje kot v drugih evropskih državah. Med skupinami, ki v najmanjšem številu oddajajo svoje glasove za predsedniške, poslanske in županske kandidate, pa so mladi. Raziskava Mladina 2013 je pokazala, da se večina mladih ne zanima za konvencionalno politiko, le 15 odstotkov anketiranih meni, da njihov glas vsaj malo vpliva na državne institucije, in če bi bile parlamentarne volitve jutri, bi se jih udeležilo le 32 odstotkov.

Od šole do modernejših načinov komuniciranja

Preveč enostavno bi bilo, da bi razloge za slabo politično angažiranost mladih iskali le v razočaranju nad politiko. Nekatere politika preprosto ne zanima, drugi vedo o njej premalo.

Veliko vpliva tudi okolje, v katerem odraščaš, mladi pa so prepričani, da v srednjih šolah manjka predmet, ki bi dijake seznanil z državljanskimi pravicami, dolžnosti, političnim sistemom in institucijami, je prepričan Jure. Pomaga, če imaš prijatelje, s katerimi se lahko pogovarjaš o aktualnih političnim vprašanjih, pravi Eva: »Imam širši krog prijateljev, ki jih politika zanima. Se mi zdi pa pomembno, da se o tem pogovarjamo tudi v drugih prostorih, na primer na fakulteti, na kakih srečanjih … Ravno to ti pomaga oblikovati mnenje. Ker včasih se nimaš s kom pogovarjati o političnih vprašanjih.  Potem se tudi ne upaš razglabljati o tem, ne upaš razmišljati o tem, ker se bojiš, da boš povedal kaj narobe ali da se boš narobe odločil in ti bo kasneje žal.«

V medijih bi bile dobrodošle relevantne informacije o predsedniških kandidatih in zgodbe, ki bi kompleksen političen svet približale mladim, na političnem parketu novi, mlajši obrazi. Lev, ki politike poziva, da se mladim približajo z uporabo moderne tehnologije, pa pravi: »Jaz osebno bi volil stranko, pri kateri bi bil tudi moj glas, glas mladih slišan. Volil bi stranko, ki je stabilna, in, kar je najpomembnejše, stranko, ki bo imela močnega voditelja, ki bo dobil moje zaupanje, da bo stranka preživela in naredila neko spremembo.«

Relevantnost volitev in občutek odgovornosti do družbe

Mladi se odzivajo na področjih, ki se jim zdijo pomembna, na volitve ne bodo šli le zato, ker imajo volilno pravico. Šteje torej relevantnost vprašanja, o katerem odločajo volitve ali referendum, je v oddaji povedala 22-letna Tjaša. Sama je odšla že večkrat na volišče: »Zdi se mi, da je zanimanje za politiko odvisno od tega, kakšno odgovornost čutiš do družbe, do države. Opažam, da ljudje, ki spremljajo vsakodnevne novice, poslušajo soočenja, imajo nek ideal. Z mojimi prijatelji smo drugačnih političnih nazorov, ampak vsem je skupno to, da si želimo nekoč spremeniti družbo. Če imaš vizijo za prihodnost, potem čutiš odgovornost in se pozanimaš o stvareh.«

NE mladih znižanju starostne meje za pridobitev volilne pravice

Mladi ne bi nižali starostne meje za pridobitev volilne pravice, saj so prepričani, da mladi pri 16-ih letih niso dovolj zreli za politične odločitve in sodelovanje na volitvah. So preveč pod vplivom staršev ali vrstnikov, ne razmišljajo še s svojo glavo. Suzana: »16-letnik se ne zaveda, kakšni so družbeni problemi, ne razume težkih besed, ki jih naši politiki uporabljajo. Vse skupaj bi morali predstaviti na lažji, bolj razumljiv način, da bi se lahko mladi in tudi mi nato lažje odločili za udeležbo na volitvah in za to, kako bomo volili.«

Gosti radijske oddaje Studio ob 17h so bili mladi, ki sodelujejo projektu Grem Volit!: Suzana Gerkšič, Eva Jevšnik, Tjaša Lukšič,  Špela Terbovc, Lev Pavlovski in Jure Skubic. Poleg še drugih sodelujočih v projektu bodo imeli priložnost srečati in zastavljati vprašanja predsedniškim kandidatom na srečanju, ki bo potekalo 17. oktobra.


29.04.2019

Prihodnost Španije po volitvah

Politična nestabilnost, visoka brezposelnost mladih in vzpon skrajne desnice so problemi, značilni tudi za Španijo. V kampanji pred včerajšnjimi predčasnimi volitvami smo slišali tudi zelo hude obtožbe na račun katalonskih oblasti. Katalonsko vprašanje ostaja hud politični problem. O prihodnosti Španije po volitvah v Studiu ob 17h s Špelo Novak.


26.04.2019

Kako napisati dober maturitetni esej?

Kako napisati dober esej? V Studiu ob 17.00 maturantom dajemo konkretna navodila za pisanje eseja, pojasnjujemo ocenjevanje in jih opozarjamo na to, kje lahko izgubijo največ točk. Esej iz maternega jezika prispeva kar polovico končne ocene slovenščine na maturi. Nekaj pozornosti bomo namenili tudi vsebini: z dijaki Gimnazije Šentvid in njihovo profesorico slovenščine bomo primerjali obe obvezni deli ter navedli poglavitne podobnosti in razlike med romanoma Angel pozabe in Francoski testament. Avtorici sta Špela Šebenik in Tadeja Bizilj.


25.04.2019

Rejništvo po novem

Studio ob 17.00 je edinstvena oddaja. Ne le, da je ena najstarejših na Radiu Slovenija, je tudi edina v Sloveniji, ki vam vsak delavnik prinaša poglobljeno razpravo in soočenje mnenj o aktualnih temah. Z več gosti, v obliki radijske okrogle mize. Studio ob 17.00 na Prvem programu z vami že več kot 40 let.


24.04.2019

Podnebna politika EU

Evropska osemindvajseterica si je kot enega od ciljev zastavila ambiciozno energetsko in podnebno politiko, ki naj bi čez tri desetletja pripeljala do ničelnih neto izpustov toplogrednih plinov. V Evropski uniji se delež obnovljivih virov vsako leto povečuje, poraba energije pa zmanjšuje, kar jo umešča med vodilne na svetu v boju proti podnebnim spremembam. A na tej poti bo treba odgovoriti na številna vprašanja; kako zagotoviti varnost ob precejšnji uvozni odvisnosti, koliko svobode prepustiti državam pri določanju nacionalnih energetskih mešanic, kako se bo na spremembe odzval skupni evropski trg in kako se ob postopnem draženju energije spopasti z energetsko revščino.


23.04.2019

Knjiga je trdoživa

Prva napoved konca knjige sega že v 16. stoletje. Neki angleški tiskar je takrat ocenil, da knjige ne bodo več dolgo, saj ljudje veliko raje pijančujejo, plešejo in kockajo. Toda knjiga je preživela številne napovedi svojega konca, tudi tiste ob razmahu elektronskih medijev, čeprav se zdi, da njeno preživetje visi na nitki. Zakaj je tiskana knjiga še vedno najboljši nosilec za poglobljene vsebine? Kako jo zaznamuje digitalna doba? Kakšne so bralne navade v Sloveniji, Avstriji in Italiji? Več v oddaji, ki jo ob svetovnem dnevu knjige pripravljamo v sodelovanju Radia Trst A, slovenskega programa ORF v Celovcu in Radia Slovenija.


22.04.2019

Nadškof Stanislav Zore

Ljubljanski metropolit monsinjor Stanislav Zore razmišlja o pomenu velikonočnih praznikov in o razmerah v slovenski Katoliški cerkvi. Ta se srečuje z zmanjšanjem števila duhovnikov in vernikov, hkrati pa kaže tudi znamenja preroda: »Kot se manjša število vernih, se veča število aktivnih. Če primerjamo številke, na primer pri zakonskih skupinah: koliko jih je danes v naših župnijah, ki jih pred desetletji ni bilo! Pred štiridesetimi leti so se pravzaprav šele začele, danes jih je na stotine.« Ker je duhovnikov manj, Cerkev išče izhod v združevanju župnij. »Povezati moramo posamezna pastoralna območja med seboj. Glede na to, kako okolje skupaj živi, skupaj diha, smo oblikovali merila, po katerih presojamo, katere župnije bi sodile skupaj,« je v velikonočnem intervjuju povedal ljubljanski nadškof. Opredelil se je tudi do polemik o evtanaziji in obsodil primere pedofilije.


19.04.2019

Bo Prekmurje novo plinsko polje?

Kaj je fracking in kako uničujoč je za okolje? Čeprav naj bi bile pod površjem Petišovskega polja kar (naše) desetletne zaloge plina, pa že leta zaradi načina pridobivanja s hidravlično stimulacijo ali frackingom povečanemu obsegu črpanja nasprotujejo številni prebivalci in okoljevarstveniki, slovenski koncesionar pa se skupaj z britanskim partnerjem trudi pridobiti vsa potrebna dovoljenja za črpanje in čiščenje plina pri nas v Petišovcih.


18.04.2019

Maturitetni esej 2: Francoski testament

Drugi obvezni del maturitetnega eseja zajema delo francoskega pisatelja ruskih korenin Andreja Makina. V Francoskem testamentu avtor sicer v ospredje postavlja intimno življenje posameznikov, hkrati pa je zgodba o odraščanju pri francoski babici v Sovjetski zvezi tako prepletena s takratnim političnim dogajanjem, da se pred nami razgrneta tako ruska zgodovina dvajsetega stoletja kot podoba Francije. O ključnih značilnostih romana smo govorili z dijaki II. gimnazije Maribor in njihovim profesorjem slovenščine ter tako letošnjim maturantom pomagali pri pripravi na prvo dejanje splošne mature.


17.04.2019

Evropsko gospodarstvo in njegova kondicija

Ob vsesplošnem ohlajanju gospodarske rasti se Evropska unija sooča z odhodom drugega največjega plačnika v proračun, Združenega kraljestva. Povezava vse bolj zaostaja za svetovno velesilo Kitajsko in se spopada s številnimi notranjimi izzivi. Med njimi so v ospredju sestava prihodnjega proračuna, podnebne spremembe in socialna politika.


16.04.2019

Evropski poslanci pod drobnogledom

Evropski parlament je zbran na še zadnjem plenarnem zasedanju tega sklica. Kje je – tudi po zaslugi evropskih poslank in poslancev iz Slovenije – Evropska unija danes, s čim se lahko pohvalijo? O tem, pa tudi o zamujenih priložnostih pred evropskimi volitvami tokrat neposredno iz Strasbourga.


15.04.2019

Novosti družinskega zakonika

Z današnjim dnem začenja veljati Družinski zakonik. Največja novost je, da od danes naprej o vseh ukrepih za varstvo koristi otroka odloča sodišče in ne več center za socialno delo – tudi v primerih odvzema otroka in namestitve otroka v rejništvo ali zavod. Centri za socialno delo postajajo svetovalni organ in strokovna podpora sodiščem. V oddaji o tem ali bo novo družinsko pravo izboljšalo pravno varnost v zakonskih in družinskih sporih in bo bolje varovalo koristi otroka?


12.04.2019

Brexit z neznanim izidom

Združeno kraljestvo danes še ne bo izstopilo iz Evropske unije. Iztekel se je še en rok, ki je zdaj odložen še za pol leta, Britanci pa bodo lahko iz povezave izstopili tudi prej. Še vedno torej velja, da sta način in datum brexita, če ta sploh bo, še vedno neznana. Kot kaže, bodo v Veliki Britaniji maja izvedli volitve v Evropski parlament, a tudi to ni gotovo. Je EU ujetnik Brexita?


11.04.2019

Kitajska nova svilna pot

V Hrvaškem Dubrovniku poteka vrh držav srednje in vzhodne Evrope ter Kitajske, pobuda 16 + 1 je povezana s kitajskim infrastrukturnim projektom stoletja: nove svilne poti. Ob političnem srečanju poteka tudi poslovni forum. V odnosih s Kitajsko se je Evropska unija znašla med ameriškim stališčem »kdor ni z nami, je proti nam«, kitajsko pobudo gospodarskega povezovanja »En pas, ena pot«, s katero naj bi uveljavljala tudi geostrateške interese, in notranjim nesoglasjem med državami članicami. Je Kitajska le gospodarska tekmica ali predstavlja tudi varnostno grožnjo?


10.04.2019

Skupni evropski prehranski trg

V tokratni oddaji o skupnih evropskih pridobitvah – tokrat na kmetijskem in prehranskem področju. Kupci smo na skupnem trgu Unije pridobili široko izbiro, a hkrati več cenene hrane iz tujine, pa dvojno kakovost pod isto blagovno znamko. Spomnimo se afere s poljskim mesom: ob tem v tujino izvažamo goveje meso najboljše kakovosti. Je prehranski sektor sploh izkoristil možnosti, ki jih ponuja povečan skupni trg? Sprašujemo ali se lokalna pridelava izgublja in kako se v tej veliki izbiri znajdemo kupci.


09.04.2019

Maturantom in ljubiteljem literature

Za letošnje maturante in vse ljubitelje dobre literature pripravljamo pregled letošnjih obveznih knjig in podajamo praktične nasvete za pisanje eseja. Tokrat se bomo z dijaki in profesorico slovenščine z ljubljanske Gimnazije Poljane poglobili v romaneskni prvenec Maje Haderlap z naslovom »Angel pozabe«. Koroška pisateljica in pesnica je v njem ubesedila spomine svoje babice in očeta na obdobje druge svetovne vojne ter nacizma, ki je globoko zarezal v družbeno tkivo Slovencev na Koroškem. Več o spominih slovenske manjšine v Avstriji, posledicah, ki jih nosijo še danes in življenjski filozofiji pripovedi.


08.04.2019

Položaj Romov

Ob svetovnem dnevu Romov bomo vzeli pod drobnogled njihovo izobraževanje. Kljub prizadevanjem in denarju za ta namen še vedno ne moremo govoriti o uspešnem vključevanju Romov v vzgojo in izobraževanje. V večini primerov gre za projektne aktivnosti, ki so prinesle določene izboljšave, niso pa sorazmerne s finančnim vložkom. Težave torej kljub možnostim ostajajo: velik osip v osnovnih šolah, neobiskovanje vrtca in neznanje jezika. Kaj bi bilo treba spremeniti, da bi uspešno vključili romske otroke v vzgojno-izobraževalne procese, ki bodo v veliki meri vplivali na njihovo prihodnost? Gosti: Martina Vuk, državna sekretarka Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, Samanta Baranja, projekt Skupaj za znanje, Darja Brezovar, ravnateljica osnovne šole Bršljin Novo mesto, Anja Medle, vzgojiteljica vrtca Pikapolonica v naselju Brezje v Novem mestu in Blaž Kovač iz nevladne organizacije Amnesty International. Avtorica Enisa Brizani


05.04.2019

Pripravljenost slovenske vojske

Letno poročilo o pripravljenosti Slovenske vojske za lani se po pričakovanjih ne razlikuje bistveno od prejšnjih dveh, ko je vojska dobila negativno oceno za pripravljenost za delovanje v vojni. Številni razlog za to vidijo v pomanjkanju denarja, vse bolj pa v ospredje stopa dejstvo, da nismo sposobni zagotoviti dovolj kadra in da bo treba razmišljati tudi o zmanjšanju stalne sestave. Težava pa ostaja opremljenost vojske. Stanje v vojski prvič pojasnjuje načelnica generalštaba Alenka Ermenc.


04.04.2019

Transmaščobe na zatožni klopi

Rogljički, piškoti, napolitanke, slani prigrizki, jušni koncentrati, vnaprej pripravljene jedi in podobna živila bodo v prihodnje spremenjeni. Od nedelje bodo na 100 gramov maščob vsebovali največ 2 grama transmaščobnih kislin, škodljivih za zdravje. So trgovci, gostinci in proizvajalci pripravljeni? Kaj se bo zgodilo, če bo takšen izdelek vseboval preseženo vrednost teh snovi? Imamo kupci sploh možnost sami preveriti, koliko transmaščobnih kislin vsebuje živilo?


03.04.2019

Kmetje ob Dravi še vedno terjajo sanacijo

Poplave ob Dravi so samo od leta 2012 do danes povzročile za 45 milijonov evrov škode na kmetijskih površinah. Posledice poplavljanja lani jeseni so vidne še danes, zato kmetje stopnjujejo pritisk na državo, naj uredi razmere. Kateri so vzroki za slabšo pretočnost Drave, koliko denarja je na voljo za sanacijo in katere so možne rešitve za obdelovalne površine neposredno ob rečni strugi.


02.04.2019

Direktiva o avtorskih pravicah

Sprejeta Direktiva o avtorskih pravicah, ki želi z novimi pravili na internetu imetnikom pravic zagotoviti zaščito ter primerna nadomestila za uporabo njihovih del, sproža številna vprašanja. Kdo bo služil, kdo plačal in kakšen internet bo za sabo pustil ta boj med spletnimi velikani in založniki? V oddaji o tem ali direktiva upošteva tudi interese ustvarjalcev in uporabnikov.


Stran 68 od 228
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov