Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Zakaj mladi (ne) volijo?

12.10.2017

Zmeraj manj Slovencev hodi na volitve, tudi mlade politika večinoma ne zanima. Menijo, da njihov glas ne šteje, da volitve ne prinašajo sprememb ali pa jih politika preprosto ne zanima. So pa izjeme – mladi, ki razmišljajo o politiki, o vprašanjih, ki zadevajo državo in vse njene državljane, in o prihajajočih predsedniških volitvah. Splošno razočaranje nad politiko Na začetku samostojne države je bila udeležba na volitvah čez 80-odstotna, na zadnjih državnozborskih volitvah leta 2014 pa se je volitev udeležila le dobra polovica volilnih upravičencev, medtem ko je na evropskih in predsedniških volitvah udeležba še nižja. Trend zaznavajo tudi drugje, a v Sloveniji delež ljudi, ki ne hodi na volitve, raste veliko hitreje kot v drugih evropskih državah. Med skupinami, ki v najmanjšem številu oddajajo svoje glasove za predsedniške, poslanske in županske kandidate, pa so mladi. Po mnenju Tanje Starič, politične komentatorke in urednice Uredništva notranjepolitičnih in gospodarskih oddaj na Radiu Slovenija, gre pri vseh generacijah za odraz splošnega razočaranja nad politiko, in to ne le v Sloveniji, temveč v celotni Evropi: »Ljudje čutijo, da je politika od njihovih interesov, pričakovanj, želja odtujena. Mlada generacija je najbolj kritična in to tudi najbolj jasno izrazi. Na žalost to pogosto izrazi s tem, da ne hodi na volitve, kar je verjetno najslabše, ker tako prepušča odločitev drugim, drugim generacijam.« Raziskava Mladina 2013 je pokazala, da se večina mladih ne zanima za konvencionalno politiko, le 15 odstotkov anketiranih meni, da njihov glas vsaj malo vpliva na državne institucije, in če bi bile parlamentarne volitve jutri, bi se jih udeležilo le 32 odstotkov. Kakšni so razlogi? Od šole do praznih besed politikov Razlogov za nesodelovanje mladih na volitvah je več: od tega, da jih politika preprosto ne zanima, da o njej vedo premalo in bi bil v srednji šoli dobrodošel predmet državljanske vzgoje, do tega, da ne verjamejo več praznim besedam in nekonkretnim obljubam politikov, obrazom, ki že več kot dve desetletji vodijo našo državo. Kaj torej o politiki, političnih strankah, politični (ne)aktivnosti mladih in funkciji predsednika države menijo mladi, bomo slišali v Studiu ob 17h na Prvem programu Radia Slovenija (in videli na Facebooku Prvega in RTV 4D). In zakaj se bodo sami udeležili volitev? Gosti bodo mladi, ki sodelujejo projektu Grem Volit!: Suzana Gerkšič, Eva Jevšnik, Tjaša Lukšič, Špela Terbovc, Lev Pavlovski in Jure Skubic.


Zmeraj manj Slovencev hodi na volitve, tudi mlade politika večinoma ne zanima. Menijo, da njihov glas ne šteje, da volitve ne prinašajo sprememb ali pa jih politika preprosto ne zanima. So pa izjeme – mladi, ki razmišljajo o politiki, o vprašanjih, ki zadevajo državo in vse njene državljane, in o prihajajočih predsedniških volitvah. Za njih je politika to, da imaš občutek odgovornosti do družbe in države.

Razočaranje nad politiko

Po besedah Špele Terbovc v oddaji Studio ob 17h je eden od razlogov za nesodelovanje mladih na volitvah ta, da se mladi ne počutijo slišani: »Zdi se mi, da smo pri programih in odločitvah politikov in kandidatov potisnjeni na stran, da se v bistvu ukvarjajo z drugimi stvarmi, z drugačnimi tematikami … Mlade se mogoče omeni v smislu, ja, saj bomo to uredili, na primer brezposelnost mladih. Ampak to so ene in iste stvari, ki se ponavljajo in ob katerih začutiš prazne obljube, ne pa tega, da se dejansko zavzemajo zate. Dobiš občutek, da politiki mladih oz. naših problematik ne jemljejo resno.«

Po mnenju Tanje Starič, politične komentatorke in urednice Uredništva notranjepolitičnih in gospodarskih oddaj na Radiu Slovenija, gre za odraz splošnega razočaranja vseh generacij v Sloveniji (in celotni Evropi): »Ljudje čutijo, da je politika od njihovih interesov, pričakovanj, želja odtujena. Mlada generacija je najbolj kritična in to tudi najbolj jasno izrazi. Na žalost to pogosto izrazi s tem, da ne hodi na volitve, kar je verjetno najslabše, ker tako prepušča odločitev drugim, drugim generacijam.«

Volilna udeležba pada v vseh generacijah

Na začetku samostojne države je bila udeležba na volitvah čez 80-odstotna, na zadnjih državnozborskih volitvah leta 2014 pa se je volitev udeležila le dobra polovica volilnih upravičencev, medtem ko je na evropskih in predsedniških volitvah udeležba še nižja. Trend zaznavajo tudi drugje, a v Sloveniji delež ljudi, ki ne hodi na volitve, raste veliko hitreje kot v drugih evropskih državah. Med skupinami, ki v najmanjšem številu oddajajo svoje glasove za predsedniške, poslanske in županske kandidate, pa so mladi. Raziskava Mladina 2013 je pokazala, da se večina mladih ne zanima za konvencionalno politiko, le 15 odstotkov anketiranih meni, da njihov glas vsaj malo vpliva na državne institucije, in če bi bile parlamentarne volitve jutri, bi se jih udeležilo le 32 odstotkov.

Od šole do modernejših načinov komuniciranja

Preveč enostavno bi bilo, da bi razloge za slabo politično angažiranost mladih iskali le v razočaranju nad politiko. Nekatere politika preprosto ne zanima, drugi vedo o njej premalo.

Veliko vpliva tudi okolje, v katerem odraščaš, mladi pa so prepričani, da v srednjih šolah manjka predmet, ki bi dijake seznanil z državljanskimi pravicami, dolžnosti, političnim sistemom in institucijami, je prepričan Jure. Pomaga, če imaš prijatelje, s katerimi se lahko pogovarjaš o aktualnih političnim vprašanjih, pravi Eva: »Imam širši krog prijateljev, ki jih politika zanima. Se mi zdi pa pomembno, da se o tem pogovarjamo tudi v drugih prostorih, na primer na fakulteti, na kakih srečanjih … Ravno to ti pomaga oblikovati mnenje. Ker včasih se nimaš s kom pogovarjati o političnih vprašanjih.  Potem se tudi ne upaš razglabljati o tem, ne upaš razmišljati o tem, ker se bojiš, da boš povedal kaj narobe ali da se boš narobe odločil in ti bo kasneje žal.«

V medijih bi bile dobrodošle relevantne informacije o predsedniških kandidatih in zgodbe, ki bi kompleksen političen svet približale mladim, na političnem parketu novi, mlajši obrazi. Lev, ki politike poziva, da se mladim približajo z uporabo moderne tehnologije, pa pravi: »Jaz osebno bi volil stranko, pri kateri bi bil tudi moj glas, glas mladih slišan. Volil bi stranko, ki je stabilna, in, kar je najpomembnejše, stranko, ki bo imela močnega voditelja, ki bo dobil moje zaupanje, da bo stranka preživela in naredila neko spremembo.«

Relevantnost volitev in občutek odgovornosti do družbe

Mladi se odzivajo na področjih, ki se jim zdijo pomembna, na volitve ne bodo šli le zato, ker imajo volilno pravico. Šteje torej relevantnost vprašanja, o katerem odločajo volitve ali referendum, je v oddaji povedala 22-letna Tjaša. Sama je odšla že večkrat na volišče: »Zdi se mi, da je zanimanje za politiko odvisno od tega, kakšno odgovornost čutiš do družbe, do države. Opažam, da ljudje, ki spremljajo vsakodnevne novice, poslušajo soočenja, imajo nek ideal. Z mojimi prijatelji smo drugačnih političnih nazorov, ampak vsem je skupno to, da si želimo nekoč spremeniti družbo. Če imaš vizijo za prihodnost, potem čutiš odgovornost in se pozanimaš o stvareh.«

NE mladih znižanju starostne meje za pridobitev volilne pravice

Mladi ne bi nižali starostne meje za pridobitev volilne pravice, saj so prepričani, da mladi pri 16-ih letih niso dovolj zreli za politične odločitve in sodelovanje na volitvah. So preveč pod vplivom staršev ali vrstnikov, ne razmišljajo še s svojo glavo. Suzana: »16-letnik se ne zaveda, kakšni so družbeni problemi, ne razume težkih besed, ki jih naši politiki uporabljajo. Vse skupaj bi morali predstaviti na lažji, bolj razumljiv način, da bi se lahko mladi in tudi mi nato lažje odločili za udeležbo na volitvah in za to, kako bomo volili.«

Gosti radijske oddaje Studio ob 17h so bili mladi, ki sodelujejo projektu Grem Volit!: Suzana Gerkšič, Eva Jevšnik, Tjaša Lukšič,  Špela Terbovc, Lev Pavlovski in Jure Skubic. Poleg še drugih sodelujočih v projektu bodo imeli priložnost srečati in zastavljati vprašanja predsedniškim kandidatom na srečanju, ki bo potekalo 17. oktobra.


Studio ob 17.00

4531 epizod


Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.

Zakaj mladi (ne) volijo?

12.10.2017

Zmeraj manj Slovencev hodi na volitve, tudi mlade politika večinoma ne zanima. Menijo, da njihov glas ne šteje, da volitve ne prinašajo sprememb ali pa jih politika preprosto ne zanima. So pa izjeme – mladi, ki razmišljajo o politiki, o vprašanjih, ki zadevajo državo in vse njene državljane, in o prihajajočih predsedniških volitvah. Splošno razočaranje nad politiko Na začetku samostojne države je bila udeležba na volitvah čez 80-odstotna, na zadnjih državnozborskih volitvah leta 2014 pa se je volitev udeležila le dobra polovica volilnih upravičencev, medtem ko je na evropskih in predsedniških volitvah udeležba še nižja. Trend zaznavajo tudi drugje, a v Sloveniji delež ljudi, ki ne hodi na volitve, raste veliko hitreje kot v drugih evropskih državah. Med skupinami, ki v najmanjšem številu oddajajo svoje glasove za predsedniške, poslanske in županske kandidate, pa so mladi. Po mnenju Tanje Starič, politične komentatorke in urednice Uredništva notranjepolitičnih in gospodarskih oddaj na Radiu Slovenija, gre pri vseh generacijah za odraz splošnega razočaranja nad politiko, in to ne le v Sloveniji, temveč v celotni Evropi: »Ljudje čutijo, da je politika od njihovih interesov, pričakovanj, želja odtujena. Mlada generacija je najbolj kritična in to tudi najbolj jasno izrazi. Na žalost to pogosto izrazi s tem, da ne hodi na volitve, kar je verjetno najslabše, ker tako prepušča odločitev drugim, drugim generacijam.« Raziskava Mladina 2013 je pokazala, da se večina mladih ne zanima za konvencionalno politiko, le 15 odstotkov anketiranih meni, da njihov glas vsaj malo vpliva na državne institucije, in če bi bile parlamentarne volitve jutri, bi se jih udeležilo le 32 odstotkov. Kakšni so razlogi? Od šole do praznih besed politikov Razlogov za nesodelovanje mladih na volitvah je več: od tega, da jih politika preprosto ne zanima, da o njej vedo premalo in bi bil v srednji šoli dobrodošel predmet državljanske vzgoje, do tega, da ne verjamejo več praznim besedam in nekonkretnim obljubam politikov, obrazom, ki že več kot dve desetletji vodijo našo državo. Kaj torej o politiki, političnih strankah, politični (ne)aktivnosti mladih in funkciji predsednika države menijo mladi, bomo slišali v Studiu ob 17h na Prvem programu Radia Slovenija (in videli na Facebooku Prvega in RTV 4D). In zakaj se bodo sami udeležili volitev? Gosti bodo mladi, ki sodelujejo projektu Grem Volit!: Suzana Gerkšič, Eva Jevšnik, Tjaša Lukšič, Špela Terbovc, Lev Pavlovski in Jure Skubic.


Zmeraj manj Slovencev hodi na volitve, tudi mlade politika večinoma ne zanima. Menijo, da njihov glas ne šteje, da volitve ne prinašajo sprememb ali pa jih politika preprosto ne zanima. So pa izjeme – mladi, ki razmišljajo o politiki, o vprašanjih, ki zadevajo državo in vse njene državljane, in o prihajajočih predsedniških volitvah. Za njih je politika to, da imaš občutek odgovornosti do družbe in države.

Razočaranje nad politiko

Po besedah Špele Terbovc v oddaji Studio ob 17h je eden od razlogov za nesodelovanje mladih na volitvah ta, da se mladi ne počutijo slišani: »Zdi se mi, da smo pri programih in odločitvah politikov in kandidatov potisnjeni na stran, da se v bistvu ukvarjajo z drugimi stvarmi, z drugačnimi tematikami … Mlade se mogoče omeni v smislu, ja, saj bomo to uredili, na primer brezposelnost mladih. Ampak to so ene in iste stvari, ki se ponavljajo in ob katerih začutiš prazne obljube, ne pa tega, da se dejansko zavzemajo zate. Dobiš občutek, da politiki mladih oz. naših problematik ne jemljejo resno.«

Po mnenju Tanje Starič, politične komentatorke in urednice Uredništva notranjepolitičnih in gospodarskih oddaj na Radiu Slovenija, gre za odraz splošnega razočaranja vseh generacij v Sloveniji (in celotni Evropi): »Ljudje čutijo, da je politika od njihovih interesov, pričakovanj, želja odtujena. Mlada generacija je najbolj kritična in to tudi najbolj jasno izrazi. Na žalost to pogosto izrazi s tem, da ne hodi na volitve, kar je verjetno najslabše, ker tako prepušča odločitev drugim, drugim generacijam.«

Volilna udeležba pada v vseh generacijah

Na začetku samostojne države je bila udeležba na volitvah čez 80-odstotna, na zadnjih državnozborskih volitvah leta 2014 pa se je volitev udeležila le dobra polovica volilnih upravičencev, medtem ko je na evropskih in predsedniških volitvah udeležba še nižja. Trend zaznavajo tudi drugje, a v Sloveniji delež ljudi, ki ne hodi na volitve, raste veliko hitreje kot v drugih evropskih državah. Med skupinami, ki v najmanjšem številu oddajajo svoje glasove za predsedniške, poslanske in županske kandidate, pa so mladi. Raziskava Mladina 2013 je pokazala, da se večina mladih ne zanima za konvencionalno politiko, le 15 odstotkov anketiranih meni, da njihov glas vsaj malo vpliva na državne institucije, in če bi bile parlamentarne volitve jutri, bi se jih udeležilo le 32 odstotkov.

Od šole do modernejših načinov komuniciranja

Preveč enostavno bi bilo, da bi razloge za slabo politično angažiranost mladih iskali le v razočaranju nad politiko. Nekatere politika preprosto ne zanima, drugi vedo o njej premalo.

Veliko vpliva tudi okolje, v katerem odraščaš, mladi pa so prepričani, da v srednjih šolah manjka predmet, ki bi dijake seznanil z državljanskimi pravicami, dolžnosti, političnim sistemom in institucijami, je prepričan Jure. Pomaga, če imaš prijatelje, s katerimi se lahko pogovarjaš o aktualnih političnim vprašanjih, pravi Eva: »Imam širši krog prijateljev, ki jih politika zanima. Se mi zdi pa pomembno, da se o tem pogovarjamo tudi v drugih prostorih, na primer na fakulteti, na kakih srečanjih … Ravno to ti pomaga oblikovati mnenje. Ker včasih se nimaš s kom pogovarjati o političnih vprašanjih.  Potem se tudi ne upaš razglabljati o tem, ne upaš razmišljati o tem, ker se bojiš, da boš povedal kaj narobe ali da se boš narobe odločil in ti bo kasneje žal.«

V medijih bi bile dobrodošle relevantne informacije o predsedniških kandidatih in zgodbe, ki bi kompleksen političen svet približale mladim, na političnem parketu novi, mlajši obrazi. Lev, ki politike poziva, da se mladim približajo z uporabo moderne tehnologije, pa pravi: »Jaz osebno bi volil stranko, pri kateri bi bil tudi moj glas, glas mladih slišan. Volil bi stranko, ki je stabilna, in, kar je najpomembnejše, stranko, ki bo imela močnega voditelja, ki bo dobil moje zaupanje, da bo stranka preživela in naredila neko spremembo.«

Relevantnost volitev in občutek odgovornosti do družbe

Mladi se odzivajo na področjih, ki se jim zdijo pomembna, na volitve ne bodo šli le zato, ker imajo volilno pravico. Šteje torej relevantnost vprašanja, o katerem odločajo volitve ali referendum, je v oddaji povedala 22-letna Tjaša. Sama je odšla že večkrat na volišče: »Zdi se mi, da je zanimanje za politiko odvisno od tega, kakšno odgovornost čutiš do družbe, do države. Opažam, da ljudje, ki spremljajo vsakodnevne novice, poslušajo soočenja, imajo nek ideal. Z mojimi prijatelji smo drugačnih političnih nazorov, ampak vsem je skupno to, da si želimo nekoč spremeniti družbo. Če imaš vizijo za prihodnost, potem čutiš odgovornost in se pozanimaš o stvareh.«

NE mladih znižanju starostne meje za pridobitev volilne pravice

Mladi ne bi nižali starostne meje za pridobitev volilne pravice, saj so prepričani, da mladi pri 16-ih letih niso dovolj zreli za politične odločitve in sodelovanje na volitvah. So preveč pod vplivom staršev ali vrstnikov, ne razmišljajo še s svojo glavo. Suzana: »16-letnik se ne zaveda, kakšni so družbeni problemi, ne razume težkih besed, ki jih naši politiki uporabljajo. Vse skupaj bi morali predstaviti na lažji, bolj razumljiv način, da bi se lahko mladi in tudi mi nato lažje odločili za udeležbo na volitvah in za to, kako bomo volili.«

Gosti radijske oddaje Studio ob 17h so bili mladi, ki sodelujejo projektu Grem Volit!: Suzana Gerkšič, Eva Jevšnik, Tjaša Lukšič,  Špela Terbovc, Lev Pavlovski in Jure Skubic. Poleg še drugih sodelujočih v projektu bodo imeli priložnost srečati in zastavljati vprašanja predsedniškim kandidatom na srečanju, ki bo potekalo 17. oktobra.


08.04.2020

30 let po prvih večstrankarskih volitvah

8. aprila 1990 je Slovenija na prvih večstrankarskih volitvah odločno zakoličila pot v novo prihodnost, ob tem pa sta celotna družba in politika pokazali enotnost, kakršno smo pozneje videli le malokrat. In zdaj, trideset let pozneje, smo pred novimi izzivi. Epidemija koronavirusa je praktično zaustavila svet. Slovenija bo morala - tako kot vse druge države - marsikaj zagnati skoraj na novo. Je to priložnost za premislek o drugačni poti, prijaznejši do ljudi in okolja? Lahko drugačne odnose vzpostavi tudi politika? Bo to morala storiti? O vsem tem voditelj Tomaž Celestina in gosti: - profesor Dušan Plut, geograf in ekolog, član predsedstva RS 1990 -1992, - Andraž Zorko, raziskovalec medijev, - profesor Miha Kovač s Filozofske fakultete.


07.04.2020

Lokalna samooskrba s hrano

V dneh epidemije se spreminjajo tudi nakupovalne navade, saj kupci zaradi omejitev gibanja iščejo zdravo hrano, pridelano v svoji neposredni okolici. Kmetje imajo zaradi nekaterih zaprtih tržnic omejen dostop do kupcev. Občine spodbujajo lokalne pridelovalce, nastajajo nove spletne platforme, na medmrežju se povezujejo pridelovalci in kupci. S težavami se srečujejo tudi zadruge in kmetje. Poznavalci razmer menijo, da so ti učinki kratkoročni, a že zdaj zahtevajo premislek države, kako naprej. O vsem tem v tokratnem Studiu ob 17ih z Aljano Jocif.


06.04.2020

Pandemija, geopolitika in avtoritarne težnje

Pandemija novega koronavirusa terja učinkovite zaščitne in sistemske ukrepe. Različne države in njihova vodstva se jih lotevajo na različne načine, nekatera prej, nekatera kasneje, nekatera bolj, nekatera manj uspešno. Tudi odvisno od demokratične tradicije. Doslej se je pokazalo, da je hitrost ukrepov lahko učinkovita, vendar po drugi strani sproža številne upravičene pomisleke, da paket ukrepov lahko načne tudi doslej samoumevne ustavne garancije pridobljenih svoboščin in pravic, kot na primer svobodo gibanja in osebne nedotakljivosti. Potencialno so lahko občutljivi zasebni podatki zlasti pa grožnje za njihovo zlorabo. Tudi o tem voditelj Miha Lampreht in profesorji Igor Pribac, Marko Lovec ter Primož Šterbenc.


03.04.2020

Domovi za starejše so postali žarišče epidemije

Zaposleni, stroka in politika skušajo širjenje okužb v trenutno največjih žariščih - domovih za starejše - zajeziti z najrazličnejšimi ukrepi. Eden od njih je poziv svojcem, naj oskrbovance, če je le mogoče, za čas epidemije vzamejo v domačo oskrbo. Odzivi so mešani, odločitev nikakor ni lahka. Kako preprečiti širjenje okužb, kako zaščititi oskrbovance, kaj so prednosti in kaj zadržki glede selitev oskrbovancev in nenazadnje kako jim kljub kriznim razmeram omogočiti stike s svojci. O tem voditeljica Snežana Ilijaš z dopisniki in gosti tokratnega Studia ob 17h. Gostje: - Mateja Ribič, državna sekretarka na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, - Biserka Levačič Nelec, direktorica Centra starejših Cerknica, iz skupine DEOS, - Franc Vindišar, strokovni direktor Splošne bolnišnice Celje, - Tomaž Teran, vodja zdravstvene nege in oskrbe, Dom Danice Vogrinec Maribor, - Tomislav Nemec, direktor Doma starejših občanov Ljutomer.


02.04.2020

Vloga bank v koronakrizi

Napoved: Korona virus gospodarstvu izstavlja gromozanski davek. Da bi ga vsaj nekoliko ublažili je država zamrznila odplačevanja posojil. Ali ta ukrep že deluje v praksi, kako so nanj pripravljeni v bankah, kakšne posledice utegne prinesti tako za posojilojemalce kot tudi same banke, se nam v kratkem obeta posledično zakonski odkup terjatev? In kako bo vse te nove, do skrajnosti zaostrene razmere, preživel evro? O tem Urška Jereb in gosti: - profesor Mojmir Mrak z Ekonomske fakulete v Ljubljani, - predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak, - direktor Hidrie Iztok Seljak.


01.04.2020

Izzivi družinske karantene

Izbruh epidemije nam je življenje postavil na glavo. Mnogi so čez noč ostali doma, tako rekoč na prisilnem dopustu, brez dela in z veliko prostega časa. V tokratnem Studiu ob 17ih se je Simeona Rogelj z gosti pogovarjala o tem, katere skupine ljudi so v tem času se posebej ogrožene, kako izredne razmere vplivajo na nasilje v družini in kako na splošno kakovostno preživeti ta čas. Gostje: - doktor Andrej Perko iz zavoda Mitigas, - klinična psihologinja Majda Mramor iz Instituta za družinsko terapijo in - Vinko Stojnšek, višji kriminalistični inšpektor specialist iz Uprave kriminalistične policije GPU.


31.03.2020

Mediji v času koronavirusa

Kriza, ki jo je povzročilo širjenje novega koronavirusa, je naš svet spremenila, zaustavila, postavila na glavo. Medijske ekipe pa delajo s polno paro. Ljudje spremljajo medije veliko bolj kot običajno, saj so za marsikoga postali edino okno v svet. Zato je tako pomembno, da profesionalno opravljajo svoje delo, da so viri, iz katerih črpajo novice, zanesljivi, da so informacije, ki jih posredujejo zaskrbljeni javnosti, dostopne in verodostojne. O medijih in novinarjih v obdobju koronavirusa, o ukrepih za njihovo preživetje, pa tudi o pritiskih, ki jih doživljajo, v ponedeljkovem Studiu ob sedemnajstih s Tatjano Pirc.


30.03.2020

Orjaški protikrizni zakon

Konec tedna je vlada pripravila najobsežnejši protikrizni sveženj ukrepov za prebivalstvo in gospodarstvo. Veljali naj bi vsaj do konca maja, tehtali okrog 3 milijarde evrov in zajemali različne oblike – od temeljnega dohodka, do dodatkov ranljivim, od nadomestil do odpisov in odlogov obveznosti. Kašne so poglavitne rešitve, koga zajemajo in kako bo teklo uveljavljanje, o tem voditeljica Zdenka Bakalar in gostje: - Ivan Simič, član svetovalne skupine vlade - Lidija Jerkič, predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije - Branko Meh, predsednik Obrtne zbornice Slovenije


27.03.2020

Evropsko sodelovanje v korona-krizi

Po sinočnjem video-zasedanju evropskega sveta bomo analizirali usklajevanje boja proti koronavirusu na ravni Evropske unije. Kako so države pripravljene na skupen boj, če morajo krepiti nadzor na medsebojnih mejah? Kaj ustavitev javnega življenja in napoved globoke recesije pomenita za ključne evropske projekte kot so pogajanja o večletnem evropskem proračunu? O tem in drugih odločitvah evropskih voditeljev Sandra Krišelj s sogovorniki. Začetek in trajanje oddaje smo prilagodili skupnemu glasbenemu projektu vseh programov nacionalnega radia »Koncert doma Radia Slovenija«.


26.03.2020

Prostovoljci v času epidemije koronavirusa

Državljani so lahko vključeni v strukture za zaščito, reševanje in pomoč ne le v obliki poklicnih in dolžnostnih sil, ampak tudi kot prostovoljci. Prostovoljne enote so organizirane pri nevladnih, predvsem humanitarnih organizacijah. V pogovoru z gosti bomo predstavili, kako prostovoljci na terenu delujejo v obdobju boja z epidemijo koronavirusa in kako njihovo delovanje koordinirajo v občinskih štabih civilne zaščite. Voditelj bo Aleš Ogrin. Gostje bodo: - Robert Kus, vodja oddelka za zaščito, reševanje in civilno obrambo na MOL, - Franci Petek, poveljnik Gasilske zveze Slovenije, - Cvetka Tomin, generalna sekretarka Rdečega križa Slovenije, - in Peter Tomažič, generalni tajnik Slovenske karitas.


25.03.2020

Milijardno posredovanje države za preprečitev zloma gospodarstva in družbe maja

V odgovor na zaustavitev gospodarstva in javnega življenja zaradi epidemije koronavirusa je vlada zasnovala 2 milijardi evrov vreden sveženj ukrepov za podjetja in prebivalstvo. Odpis dajatev, nadomestila plač in bolniških, dodatki, odlogi davkov in drugo naj bi pomagali ohraniti podjetja, delovna mesta, socialno stabilnost ter potenciale v znanosti, kulturi in družbi v splošnem. Bodo ukrepi izvedljivi in učinkoviti, kaj še manjka in kako jih bomo plačali? O tem voditeljica Maja Derčar s predstavniki vlade, gospodarstva, sindikatov in drugih. Gostje: – Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Boštjan Gorjup – Predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič – Član vladne svetovalne skupine, ekonomist Marko Jaklič


24.03.2020

Izsiljeno šolanje na daljavo

Učenci in dijaki se drugi teden šolajo na daljavo prek spletnih platform. Z novim izzivom so se šolarji in njihovi starši ter učitelji spopadli čez noč. Ob tem je treba vedeti, da so v državi območja, kjer imajo težave z dostopom do interneta, ponekod vse družine nimajo računalnika, kaj šele več teh v gospodinjstvu. Kako se izobražujejo na daljavo otroci priseljenci in kako tisti s posebnimi potrebami? Kako uspešni so vsi, v tokratni oddaji Nataša Lang z dopisniki in gosti. Gosta: – dr. Eva Klemenčič, raziskovalka na Pedagoškem inštitutu – dr. Vinko Logaj, direktor Zavoda za šolstvo


23.03.2020

Evropsko gospodarstvo je zastalo, napovedani so rekordni svežnji pomoči

Evropsko gospodarstvo se je zaradi koronavirusa tako rekoč ustavilo. Evropska centralna banka in Evropska unija skušata omiliti največjo gospodarsko tragedijo po 2. svetovni vojni z roko v roki med monetarno in fiskalno politiko. O razmerah v gospodarstvu in ukrepih, tudi v finančnem sektorju – bankah, zavarovalnicah, borzi – v Studiu ob 17ih Urška Jereb in sogovorniki. V etru, na spletu in v podkastu! Predvideni gostje: – Marko Pahor, profesor Ekonomske fakultete v Ljubljani - Kruno Abramovič, predsednik uprave NLB Skladi – Uroš Čufer, nekdanji finančni minister – Boštjan Vasle, guverner Banke Slovenije (posnet pogovor) – Peter Ješovnik, državni sekretar na Ministrstvu za finance (posnet pogovor).


20.03.2020

Šport v karanteni

Športni svet se je tako kot javno življenje zaustavil. V domačih foteljih lahko tako spremljamo le kakšne posnetke starih prenosov in športnih vrhuncev. Kakšna pa je športna sedanjost? Kako športni svet rešuje nastale razmere zaradi koronavirusa? Kako se znajdejo športniki, ki so v strogi karanteni in kako svoje olimpijske nastope načrtujejo slovenski olimpijci? Kakšne posledice bo to prineslo in kako bomo na šport gledali v prihodnosti? Odgovore s športniki, funkcionarji in sodelavci išče Boštjan Reberšak.


19.03.2020

Okuženi planet

Razsežnost širitve novega koronavirusa v Evropi še ni dosegla vrhunca. Ne v Italiji, po kateri je pandemija udarila najmočneje, kaj šele v drugih evropskih državah, kamor se kriza seli s tednom ali dvema zamika. A medtem ko se svet šele pripravlja na najhujše, se na Kitajskem, od koder je virus začel svojo globalno pot, življenje počasi vrača v stare tirnice. Kaj se lahko naučimo iz kitajskega primera, se ob izbruhih na različnih koncih sveta pojavljajo enaki vzorci? Kako so ukrepali na posameznih koncih in kakšni so učinki ukrepov? V Studiu ob 17-ih o tem z informacijami iz prve roke, avtor Luka Robida, naši dopisniki in drugi izbrani gostje.


18.03.2020

Epidemija in kultura. Kako se s tem spoprijemajo kulturne ustanove in ustvarjalci.

Korona virus je spremenil naša življenja tudi na področju kulture. O tej spremembi, težavah, izzivih in možnih odgovorih na vprašanje 'kako naprej', smo govorili v tokratnem Studiu ob 17-ih. Kaj čaka velike kulturne ustanove in kako brezupen je položaj samozaposlenih v kulturi? Voditelj Marko Golja se je o tem pogovarjal z direktorjem Slovenskega narodnega gledališča Maribor Danilom Roškerjem, pobudnico Apela Vladi Republike Slovenije za pomoč samozaposlenim zaradi posledic epidemije koronavirusa Majo Megla in podpredsednikom Asociacije Urošem Vebrom.


17.03.2020

Zdravstvo v najhujši krizi

Širjenje koronavirusa je močno prizadelo zdravstvo. Delo je zelo spremenjeno, odpovedani so vsi nenujni pregledi in posegi, mrzlično se zbira zaščitna oprema in respiratorji, pripravljajo dodatne kapacitete za okužene s težkim potekom bolezni, aktivirani so vsi zaposleni in marsikje je že čutiti preobremenjenost. Kakšna je organizacija dela v vašem kraju, kakšna so navodila bolnikom, kaj se odpoveduje in kaj ne, kako so bolnišnice in zdravstveni domovi pripravljeni … Vse lokalne informacije na enem mestu s Snežano Ilijaš in našimi dopisniki.


16.03.2020

Nova vlada in ukrepi za blažitev krize

Dobavne verige so motene, evropske države zapirajo meje, negativni vplivi na gospodarstvo se kopičijo. Država hiti z napovedjo spodbud za podjetja in posameznike. Bodo te zadostne, pravočasne, ustrezne? Ali drsimo v recesijo, se nam obeta globalni krč, lahko spodbude zaustavijo takšen razvoj dogodkov in bo sledilo okrevanje v drugi polovici leta? O ukrepih vlade za blažitev posledic krize Zdenka Bakalar s strokovnjaki v Studiu ob 17-ih.


13.03.2020

Koronavirus in preskrba s hrano

Po prvih zavrnitvah izvoza mleka v Italijo, ki je v karanteni, je jasno, da posledice korona virusa lahko prizadenejo tudi agroživilske verige. Trenutno preskrba s hrano ni motena in kmetijsko ministrstvo skupaj s členi verige pripravlja ukrepe, da bi tako ostalo tudi v primeru dalj časa trajajočih izrednih razmer. Kakšne ukrepe za preprečevanje širjenja koronavirusa so uvedli agroživilskih podjetjih? Bo to vodilo v večjo samooskrbo? O tem Jernejka Drolec in gosti: - Aleksandra Pivec, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; - Tatjana Zagorc, direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij; - Peter Vrisk, predsednik Zadružne zveze Slovenije; - Mariča Lah, Predsednica Trgovinske zbornice Slovenije; - Aleš Kuhar, agrarni ekonomist iz Biotehniške fakultete.


12.03.2020

Razglašena epidemija, koronavirus zapira vrata šol

Tudi Slovenija se pridružuje več kot 20-im državam, v katerih so zaradi koronavirusa zaprte vzgojno-izobraževalne ustanove. V zvezi s tem se odpirajo številna vprašanja. Starše, učitelje, ravnatelje zanima, kako naj ukrepajo in kakšne bodo posledice. Kako bo na primer z maturo oziroma pripravami nanjo? O sprejetih odločitvah, navodilih in priporočilih bomo govorili v tokratni oddaji. Špela Šebenik bo gostila ministra za šolstvo ter predstavnike staršev, učiteljev in šol. Gostje: - minister za šolstvo in šport Jernej Pikalo, - direktor Zavoda RS za šolstvo, Vinko Logaj, - predsednik Zveza aktivov svetov staršev Anton Meden - predsednik Združenja ravnateljev osnovnih šol Gregor Pečan.


Stran 55 od 227
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov