Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kako naj se maturanti pripravijo na pisanje druge izpitne pole za slovenski jezik, ki mladim predstavlja največji izziv? Kje izgubljajo točke pri matematiki in komu je namenjen višji nivo tega predmeta na splošni maturi? Zakaj je geografija najbolj priljubljen izbirni predmet na splošni maturi in ali se zaradi pravopisnih napak pri zemljepisnih imenih odbije točka? Kako naj se mladi najbolje pripravijo na drugo izpitno polo za slovenščino, na matematiko in na geografijo? Povedali pa bomo tudi, kakšni so po objavi rezultatov (11. julij) postopki vpogleda v izpitno dokumentacijo in pritožbe.
Odgovore smo poiskali pri profesorju slovenščine na II. gimnaziji Maribor Dragu Megliču, ravnatelju Gimnazije Šentvid mag. Jaki Erkerju, profesorici geografije Mateji Krumpak z II. gimnazije Maribor in direktorju Državnega izpitnega centra dr. Darku Zupancu. Naši mladi sogovorniki pa so bili dijaki Gimnazije Ledina: Katja Omahna, Petra Belec, Eva Bartol, Maša Zidar in Matic Juvan.
Zakaj je druga izpitna pola za slovenščino največji izziv mature, kje mladi izgubljajo točke pri matematiki, zakaj je geografija najbolj priljubljen izbirni predmet?
V pogovoru z mladimi se je izkazalo, da jim največji izziv predstavlja 2. izpitna pola za slovenščino zaradi svoje obširnosti in zadnje naloge. Zato smo poklicali na RIC – Državni izpitni center, kjer so potrdili, da so pri zadnjih generacijah opazili slabše rezultate mladih pri tej poli. Kaj se da narediti? Podaljšati čas pisanja ali spremeniti število oz. zahtevnost nalog? Direktor RIC-a dr. Darko Zupanc:
“Čas pisanja je najtežje spremeniti in to se v naslednjih nekaj letih ne more spremeniti. Vsekakor smo vsi na državnem izpitnem centru in pri predmetni komisiji zaznali odzive lanskih maturantov in maturantov še pred tem, da jim je pri 2. izpitni poli slovenščine zmanjkovalo časa. Po mojih informacijah se je predmetna komisija letos zelo potrudila, da naj ne bi bilo več tako. Torej, mogoče časa ne bo na pretek, vendar so se potrudili, da ne bi prišlo do tega kot lani, da bi veliki večini zmanjkalo časa. Kako bodo to naredili, ker gre za tajno gradivo, je težko reči. Eno je, kako obsežno in zahtevno je izhodiščno besedilo, kako gladko se bere, kako zapleteno je, drugo vprašanje pa je, koliko nalog, vprašanj se veže na to besedilo. Tam je manevrski prostor.”
Kako naj se mladi najbolje pripravijo na drugo izpitno polo za slovenščino, na matematiko in na geografijo? Kje izgubljajo točke pri matematiki in komu je namenjen višji nivo tega predmeta na splošni maturi? Zakaj je geografija najbolj priljubljen izbirni predmet na splošni maturi in ali se zaradi pravopisnih napak pri zemljepisnih imenih odbije točka? Povedali smo tudi, kakšni so po objavi rezultatov (11. julij) postopki vpogleda v izpitno dokumentacijo in pritožbe. Odgovore smo poiskali pri profesorju slovenščine na II. gimnaziji Maribor Dragu Megliču, ravnatelju Gimnazije Šentvid mag. Jaki Erkerju, profesorici geografije Mateji Krumpak z II. gimnazije Maribor in direktorju Državnega izpitnega centra dr. Darku Zupancu. Naši mladi sogovorniki pa so bili dijaki Gimnazije Ledina: Katja Omahna, Petra Belec, Eva Bartol, Maša Zidar in Matic Juvan.
Nekaj poudarkov iz oddaje, ki so jih izpostavili zunanji ocenjevalci na maturi:
Postopki pritožbe
Po objavi rezultatov, 11. julija, imajo kandidati le 3 dni časa, da zahtevajo vpogled v svoje maturitetne izpitne pole. Na podlagi tega dobijo datum ogleda pol v Ljubljani na RIC-u, šele nato pa se lahko odločijo za pritožbo. Vložiti jo morajo dan po vpogledu v izpitno dokumentacijo. Kandidati lahko podajo ugovor na izračun, ki pa je zelo redek, pravi dr. Zupanc, in ugovor, ki zahteva nov pregled izvedenca, ponovno ocenjevanje izpita. Pri vložitvi ugovora morajo kandidati plačati akontacijo: 5, 5 evra za prvi ugovor, 30 evrov za drug izpit. Če je ugovor upravičen, se akontacija kandidatu vrne.
4595 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Kako naj se maturanti pripravijo na pisanje druge izpitne pole za slovenski jezik, ki mladim predstavlja največji izziv? Kje izgubljajo točke pri matematiki in komu je namenjen višji nivo tega predmeta na splošni maturi? Zakaj je geografija najbolj priljubljen izbirni predmet na splošni maturi in ali se zaradi pravopisnih napak pri zemljepisnih imenih odbije točka? Kako naj se mladi najbolje pripravijo na drugo izpitno polo za slovenščino, na matematiko in na geografijo? Povedali pa bomo tudi, kakšni so po objavi rezultatov (11. julij) postopki vpogleda v izpitno dokumentacijo in pritožbe.
Odgovore smo poiskali pri profesorju slovenščine na II. gimnaziji Maribor Dragu Megliču, ravnatelju Gimnazije Šentvid mag. Jaki Erkerju, profesorici geografije Mateji Krumpak z II. gimnazije Maribor in direktorju Državnega izpitnega centra dr. Darku Zupancu. Naši mladi sogovorniki pa so bili dijaki Gimnazije Ledina: Katja Omahna, Petra Belec, Eva Bartol, Maša Zidar in Matic Juvan.
Zakaj je druga izpitna pola za slovenščino največji izziv mature, kje mladi izgubljajo točke pri matematiki, zakaj je geografija najbolj priljubljen izbirni predmet?
V pogovoru z mladimi se je izkazalo, da jim največji izziv predstavlja 2. izpitna pola za slovenščino zaradi svoje obširnosti in zadnje naloge. Zato smo poklicali na RIC – Državni izpitni center, kjer so potrdili, da so pri zadnjih generacijah opazili slabše rezultate mladih pri tej poli. Kaj se da narediti? Podaljšati čas pisanja ali spremeniti število oz. zahtevnost nalog? Direktor RIC-a dr. Darko Zupanc:
“Čas pisanja je najtežje spremeniti in to se v naslednjih nekaj letih ne more spremeniti. Vsekakor smo vsi na državnem izpitnem centru in pri predmetni komisiji zaznali odzive lanskih maturantov in maturantov še pred tem, da jim je pri 2. izpitni poli slovenščine zmanjkovalo časa. Po mojih informacijah se je predmetna komisija letos zelo potrudila, da naj ne bi bilo več tako. Torej, mogoče časa ne bo na pretek, vendar so se potrudili, da ne bi prišlo do tega kot lani, da bi veliki večini zmanjkalo časa. Kako bodo to naredili, ker gre za tajno gradivo, je težko reči. Eno je, kako obsežno in zahtevno je izhodiščno besedilo, kako gladko se bere, kako zapleteno je, drugo vprašanje pa je, koliko nalog, vprašanj se veže na to besedilo. Tam je manevrski prostor.”
Kako naj se mladi najbolje pripravijo na drugo izpitno polo za slovenščino, na matematiko in na geografijo? Kje izgubljajo točke pri matematiki in komu je namenjen višji nivo tega predmeta na splošni maturi? Zakaj je geografija najbolj priljubljen izbirni predmet na splošni maturi in ali se zaradi pravopisnih napak pri zemljepisnih imenih odbije točka? Povedali smo tudi, kakšni so po objavi rezultatov (11. julij) postopki vpogleda v izpitno dokumentacijo in pritožbe. Odgovore smo poiskali pri profesorju slovenščine na II. gimnaziji Maribor Dragu Megliču, ravnatelju Gimnazije Šentvid mag. Jaki Erkerju, profesorici geografije Mateji Krumpak z II. gimnazije Maribor in direktorju Državnega izpitnega centra dr. Darku Zupancu. Naši mladi sogovorniki pa so bili dijaki Gimnazije Ledina: Katja Omahna, Petra Belec, Eva Bartol, Maša Zidar in Matic Juvan.
Nekaj poudarkov iz oddaje, ki so jih izpostavili zunanji ocenjevalci na maturi:
Postopki pritožbe
Po objavi rezultatov, 11. julija, imajo kandidati le 3 dni časa, da zahtevajo vpogled v svoje maturitetne izpitne pole. Na podlagi tega dobijo datum ogleda pol v Ljubljani na RIC-u, šele nato pa se lahko odločijo za pritožbo. Vložiti jo morajo dan po vpogledu v izpitno dokumentacijo. Kandidati lahko podajo ugovor na izračun, ki pa je zelo redek, pravi dr. Zupanc, in ugovor, ki zahteva nov pregled izvedenca, ponovno ocenjevanje izpita. Pri vložitvi ugovora morajo kandidati plačati akontacijo: 5, 5 evra za prvi ugovor, 30 evrov za drug izpit. Če je ugovor upravičen, se akontacija kandidatu vrne.
DarsGo je nov sistem cestninjenja v prostem prometnem toku, ki bo s 1. aprilom obvezen za vsa težka tovorna vozila. Do takrat se morajo uporabniki registrirati in pridobiti posebno napravo, ki bo obračunavala cestnino, registracija pa se je začela že novembra lani. Novo elektronsko cestninjenje bo torej zamenjalo zdajšnji sistem z zapornicami, te bodo odstranili predvidoma v dveh ali treh letih: bo to povečalo pretočnost, bo z novim sistemom na cestah manj gneče, bo novo zaračunavanje bolj pošteno in cenejše in kaj vse natanko se bo spremenilo po 1. aprilu?
Nestrpnost in dvoličnost sta lastnosti, ki se prepletata in po katerih smo – poleg širokosrčnosti – žal znani tudi Slovenci. To se je znova pokazalo v primeru vrhunskega športnika Jakova Faka, ki lahko pod slovensko zastavo dosega vrhunske rezultate, medtem pa skriti v ozadju nasprotujejo možnosti, da bi nosil slovensko zastavo na olimpijskih igrah.
Zakaj je čas za to potezo nastopil skoraj 26 let po tem, ko je Palestina priznala Slovenijo, zakaj Slovenija ne čuti več potrebe, da bi priznanje izvedla skupaj s še kakšno drugo članico Evropske unije, v kolikšni meri izbiro trenutka narekujejo bližajoče se parlamentarne volitve? Kaj bi slovensko priznanje sploh prineslo Palestini, kaj pomeni za Izrael in kako bi vplivalo na položaj Slovenije v mednarodni skupnosti?
Rusija v zadnjih letih spet poskuša postati velesila. Proti tej državi veljajo gospodarski ukrepi zaradi vpletenosti v ukrajinsko krizo. Pred marčevskimi predsedniškimi volitvami potekajo tudi protesti proti predsedniku Putinu. Opozicija je sicer šibka. Pred zimskimi olimpijskimi igrami pa odmeva izključitev ruske reprezentance z iger zaradi dopinških škandalov.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
V javni razpravi o energetskem konceptu Slovenije – dokumentu o pridobivanju elektrike in toplote ter pogonskih gorivih v prihodnjih desetletjih – je pristojno ministrstvo dobilo številne pripombe na svoj predlog. Naša država naj bi bila predvsem premalo odločna pri uvajanju obnovljivih virov. O tem, kako bomo izpeljali prehod na zeleno energijo, ki ga zahteva tudi pariški podnebni dogovor, kakšni bodo stroški tega prehoda in kako se tega lotevajo v drugih državah sprašujemo goste z ministrstva za infrastrukturo, iz Elektra Maribor, Agencije za prestrukturiranje energetike in Greenpeacea Slovenija.
Danes poteka prva od štirih napovedanih stavk sindikatov javnega sektorja. Stavka del zaposlenih v zdravstvu, sociali, šolah in vrtcih; delo so omejili v državnih upravah, lekarnah, na carini; stavkajo veterinarji, zaprte so nekatere knjižnice in kulturne ustanove, odpadlo bo nekaj gledaliških predstav. Na terenu preverjamo, kako poteka stavka in kako jo občutijo ljudje.
Vsaka peta revna oseba, pri nas, je upokojena ženska. Zadnji podatki statističnega urada Slovenije kažejo, da v revščini živi 23 tisoč upokojenih moških in kar 55 tisoč upokojenih žensk, torej je revnih upokojenk enkrat več. Zakaj starejše ženske v Sloveniji, v tolikšnem obsegu živijo v revščini?
Slovenija je ena redkih držav, ki zavetiščem za živali še dovoljuje usmrtitev, če po 30-ih dneh zanje ne najdejo novega doma. Predlog novele zakona o zaščiti živali možnost usmrtitve ukinja. Bodo zavetišča s tem postala stalni dom za zavržene problematične živali? Kdo bo nosil stroške oskrbe za te živali, ki niso majhni. Kako zmanjšati število zapuščenih in zavrženih hišnih živali? Soočamo stališča o teh vprašanjih.
Donald Trump je v prvem letu svojega predsedovanja razburkal ameriško in svetovno javnost. Ne samo z geslom »Najprej Amerika« – tudi z različnimi aferami in neprimernimi izjavami, ki so se kar vrstile. Trump je prav tako v ostrem sporu z večino medijev. Združene države Amerike pod njegovim vodstvom so na robu vojne s Severno Korejo. Odnosi z Rusijo se niso izboljšali, presenetljivo pa so ti boljši s Kitajsko. Ob tem je ameriško gospodarstvo v zelo dobrem stanju, Trumpu pa je – drugače od zdravstvene – uspelo uveljaviti novo davčno zakonodajo. Kateri so še vzponi in padci leto dni po Trumpovi zaprisegi?
Zadnjih nekaj let se je minimalna plača zvišala le malenkostno. Letošnji predlog o 4,7-odstotnem zvišanju je med socialne partnerje vnesel veliko nemira. Medtem ko so ga delodajalci označili za neprimernega, so sindikati pričakovali več. Zakaj je vsako leto januarja toliko pozornosti namenjene prejemnikom minimalne plače? Zakaj govorimo o doplačevanju do minimalne plače? Kakšno je razmerje med povprečno in minimalno plačo?
Kriptovalute vrtoglavo in evforično rastejo ter dosegajo neverjetne razsežnosti. Samo lani se je najbolj znana med njimi Bitcoin podražila za več kot 1300, druga največja Ripple pa za kar 35 tisoč odstotkov. Kaj je v ozadju kriptovalut, kakšna je njihova prihodnost in kdaj bo nad njimi vzpostavljen nadzor?
Smo na pragu štirih stavk zaposlenih v javnem sektorju, prva bo že čez dober teden, februarja bodo sledile še tri. Kaj je sindikate prignalo do upora? Kaj zahtevajo? Kako odgovarja vlada? Soočajo se očitki o pogoltnosti na eni strani in o nepravičnem deljenju sadov gospodarske rasti na drugi. Soočili smo razloge obeh strani.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Podjetja v državni lasti upravlja Slovenski državni holding, ki je zdaj že nekajkrat razdelil javno mnenje glede vprašanja, ali naj dobro poslujoče družbe pusti čim bolj pri miru ali naj pritisne nanje z zahtevo po še boljših rezultatih. Nemalo prahu so dvignile menjave nadzornikov v največjih družbah, med drugim v Krki in nazadnje Luki Koper, novi nadzorniki običajno poskrbijo za menjave uprav. Kaj torej SDH pričakuje od Luke, Krke, kaj od Telekoma, Petrola ali Save? Kako težko je menjati nadzorne svete in poslovodstvo? So argumenti za menjave pravi?
Lanski januar je bil najhladnejši januar v zadnjih tridesetih letih, letošnji bo, kot kaže, nadpovprečno topel. Vreme je, tako se vsaj zdi, vse pogosteje nenavadno. V nekoč povsem nevtralne pogovore o vremenu tako že skorajda redno prikrade ugotovitev, da je vreme čudno, nenavadno ali da je z njim nekaj narobe. Koliko gre tu zgolj za naš občutek in posledico večje obveščenosti o dogajanju na drugih koncih sveta, koliko pa se v njem že zrcalijo podnebne spremembe, smo preverjali v Studiu ob 17ih. Gosti so bili meteorolog Brane Gregorčič in hidrolog Janez Polajnar z Agencije za okolje, klimatologinja prof. Lučka Kajfež Bogataj in meteorologinja prof. Nedjeljka Žagar s Fakultete za matematiko in fiziko. Oddajo je pripravila Nina Slaček. Foto: Tom Gill/Flickr
Kot nekakšen uvod v volilno leto bodo poslanke in poslanci najprej odločali o ustavni obtožbi, ki jo je SDS vložila proti predsedniku vlade Miru Cerarju zaradi njegovega ravnanja v primeru sirskega begunca Ahmada Šamija. Ustavna obtožba sicer nima dovolj politične podpore in se bo končala že v državnem zboru. Bo pa to priložnost za politične stranke, da v predvolilnem obdobju – ki se je očitno že začelo – predstavijo stališča do migrantov in beguncev, kar pa je za volivce še posebej občutljiva tema.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Neveljaven email naslov