Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kako naj se maturanti pripravijo na pisanje druge izpitne pole za slovenski jezik, ki mladim predstavlja največji izziv? Kje izgubljajo točke pri matematiki in komu je namenjen višji nivo tega predmeta na splošni maturi? Zakaj je geografija najbolj priljubljen izbirni predmet na splošni maturi in ali se zaradi pravopisnih napak pri zemljepisnih imenih odbije točka? Kako naj se mladi najbolje pripravijo na drugo izpitno polo za slovenščino, na matematiko in na geografijo? Povedali pa bomo tudi, kakšni so po objavi rezultatov (11. julij) postopki vpogleda v izpitno dokumentacijo in pritožbe.
Odgovore smo poiskali pri profesorju slovenščine na II. gimnaziji Maribor Dragu Megliču, ravnatelju Gimnazije Šentvid mag. Jaki Erkerju, profesorici geografije Mateji Krumpak z II. gimnazije Maribor in direktorju Državnega izpitnega centra dr. Darku Zupancu. Naši mladi sogovorniki pa so bili dijaki Gimnazije Ledina: Katja Omahna, Petra Belec, Eva Bartol, Maša Zidar in Matic Juvan.
Zakaj je druga izpitna pola za slovenščino največji izziv mature, kje mladi izgubljajo točke pri matematiki, zakaj je geografija najbolj priljubljen izbirni predmet?
V pogovoru z mladimi se je izkazalo, da jim največji izziv predstavlja 2. izpitna pola za slovenščino zaradi svoje obširnosti in zadnje naloge. Zato smo poklicali na RIC – Državni izpitni center, kjer so potrdili, da so pri zadnjih generacijah opazili slabše rezultate mladih pri tej poli. Kaj se da narediti? Podaljšati čas pisanja ali spremeniti število oz. zahtevnost nalog? Direktor RIC-a dr. Darko Zupanc:
“Čas pisanja je najtežje spremeniti in to se v naslednjih nekaj letih ne more spremeniti. Vsekakor smo vsi na državnem izpitnem centru in pri predmetni komisiji zaznali odzive lanskih maturantov in maturantov še pred tem, da jim je pri 2. izpitni poli slovenščine zmanjkovalo časa. Po mojih informacijah se je predmetna komisija letos zelo potrudila, da naj ne bi bilo več tako. Torej, mogoče časa ne bo na pretek, vendar so se potrudili, da ne bi prišlo do tega kot lani, da bi veliki večini zmanjkalo časa. Kako bodo to naredili, ker gre za tajno gradivo, je težko reči. Eno je, kako obsežno in zahtevno je izhodiščno besedilo, kako gladko se bere, kako zapleteno je, drugo vprašanje pa je, koliko nalog, vprašanj se veže na to besedilo. Tam je manevrski prostor.”
Kako naj se mladi najbolje pripravijo na drugo izpitno polo za slovenščino, na matematiko in na geografijo? Kje izgubljajo točke pri matematiki in komu je namenjen višji nivo tega predmeta na splošni maturi? Zakaj je geografija najbolj priljubljen izbirni predmet na splošni maturi in ali se zaradi pravopisnih napak pri zemljepisnih imenih odbije točka? Povedali smo tudi, kakšni so po objavi rezultatov (11. julij) postopki vpogleda v izpitno dokumentacijo in pritožbe. Odgovore smo poiskali pri profesorju slovenščine na II. gimnaziji Maribor Dragu Megliču, ravnatelju Gimnazije Šentvid mag. Jaki Erkerju, profesorici geografije Mateji Krumpak z II. gimnazije Maribor in direktorju Državnega izpitnega centra dr. Darku Zupancu. Naši mladi sogovorniki pa so bili dijaki Gimnazije Ledina: Katja Omahna, Petra Belec, Eva Bartol, Maša Zidar in Matic Juvan.
Nekaj poudarkov iz oddaje, ki so jih izpostavili zunanji ocenjevalci na maturi:
Postopki pritožbe
Po objavi rezultatov, 11. julija, imajo kandidati le 3 dni časa, da zahtevajo vpogled v svoje maturitetne izpitne pole. Na podlagi tega dobijo datum ogleda pol v Ljubljani na RIC-u, šele nato pa se lahko odločijo za pritožbo. Vložiti jo morajo dan po vpogledu v izpitno dokumentacijo. Kandidati lahko podajo ugovor na izračun, ki pa je zelo redek, pravi dr. Zupanc, in ugovor, ki zahteva nov pregled izvedenca, ponovno ocenjevanje izpita. Pri vložitvi ugovora morajo kandidati plačati akontacijo: 5, 5 evra za prvi ugovor, 30 evrov za drug izpit. Če je ugovor upravičen, se akontacija kandidatu vrne.
4599 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Kako naj se maturanti pripravijo na pisanje druge izpitne pole za slovenski jezik, ki mladim predstavlja največji izziv? Kje izgubljajo točke pri matematiki in komu je namenjen višji nivo tega predmeta na splošni maturi? Zakaj je geografija najbolj priljubljen izbirni predmet na splošni maturi in ali se zaradi pravopisnih napak pri zemljepisnih imenih odbije točka? Kako naj se mladi najbolje pripravijo na drugo izpitno polo za slovenščino, na matematiko in na geografijo? Povedali pa bomo tudi, kakšni so po objavi rezultatov (11. julij) postopki vpogleda v izpitno dokumentacijo in pritožbe.
Odgovore smo poiskali pri profesorju slovenščine na II. gimnaziji Maribor Dragu Megliču, ravnatelju Gimnazije Šentvid mag. Jaki Erkerju, profesorici geografije Mateji Krumpak z II. gimnazije Maribor in direktorju Državnega izpitnega centra dr. Darku Zupancu. Naši mladi sogovorniki pa so bili dijaki Gimnazije Ledina: Katja Omahna, Petra Belec, Eva Bartol, Maša Zidar in Matic Juvan.
Zakaj je druga izpitna pola za slovenščino največji izziv mature, kje mladi izgubljajo točke pri matematiki, zakaj je geografija najbolj priljubljen izbirni predmet?
V pogovoru z mladimi se je izkazalo, da jim največji izziv predstavlja 2. izpitna pola za slovenščino zaradi svoje obširnosti in zadnje naloge. Zato smo poklicali na RIC – Državni izpitni center, kjer so potrdili, da so pri zadnjih generacijah opazili slabše rezultate mladih pri tej poli. Kaj se da narediti? Podaljšati čas pisanja ali spremeniti število oz. zahtevnost nalog? Direktor RIC-a dr. Darko Zupanc:
“Čas pisanja je najtežje spremeniti in to se v naslednjih nekaj letih ne more spremeniti. Vsekakor smo vsi na državnem izpitnem centru in pri predmetni komisiji zaznali odzive lanskih maturantov in maturantov še pred tem, da jim je pri 2. izpitni poli slovenščine zmanjkovalo časa. Po mojih informacijah se je predmetna komisija letos zelo potrudila, da naj ne bi bilo več tako. Torej, mogoče časa ne bo na pretek, vendar so se potrudili, da ne bi prišlo do tega kot lani, da bi veliki večini zmanjkalo časa. Kako bodo to naredili, ker gre za tajno gradivo, je težko reči. Eno je, kako obsežno in zahtevno je izhodiščno besedilo, kako gladko se bere, kako zapleteno je, drugo vprašanje pa je, koliko nalog, vprašanj se veže na to besedilo. Tam je manevrski prostor.”
Kako naj se mladi najbolje pripravijo na drugo izpitno polo za slovenščino, na matematiko in na geografijo? Kje izgubljajo točke pri matematiki in komu je namenjen višji nivo tega predmeta na splošni maturi? Zakaj je geografija najbolj priljubljen izbirni predmet na splošni maturi in ali se zaradi pravopisnih napak pri zemljepisnih imenih odbije točka? Povedali smo tudi, kakšni so po objavi rezultatov (11. julij) postopki vpogleda v izpitno dokumentacijo in pritožbe. Odgovore smo poiskali pri profesorju slovenščine na II. gimnaziji Maribor Dragu Megliču, ravnatelju Gimnazije Šentvid mag. Jaki Erkerju, profesorici geografije Mateji Krumpak z II. gimnazije Maribor in direktorju Državnega izpitnega centra dr. Darku Zupancu. Naši mladi sogovorniki pa so bili dijaki Gimnazije Ledina: Katja Omahna, Petra Belec, Eva Bartol, Maša Zidar in Matic Juvan.
Nekaj poudarkov iz oddaje, ki so jih izpostavili zunanji ocenjevalci na maturi:
Postopki pritožbe
Po objavi rezultatov, 11. julija, imajo kandidati le 3 dni časa, da zahtevajo vpogled v svoje maturitetne izpitne pole. Na podlagi tega dobijo datum ogleda pol v Ljubljani na RIC-u, šele nato pa se lahko odločijo za pritožbo. Vložiti jo morajo dan po vpogledu v izpitno dokumentacijo. Kandidati lahko podajo ugovor na izračun, ki pa je zelo redek, pravi dr. Zupanc, in ugovor, ki zahteva nov pregled izvedenca, ponovno ocenjevanje izpita. Pri vložitvi ugovora morajo kandidati plačati akontacijo: 5, 5 evra za prvi ugovor, 30 evrov za drug izpit. Če je ugovor upravičen, se akontacija kandidatu vrne.
Podjetja v državni lasti upravlja Slovenski državni holding, ki je zdaj že nekajkrat razdelil javno mnenje glede vprašanja, ali naj dobro poslujoče družbe pusti čim bolj pri miru ali naj pritisne nanje z zahtevo po še boljših rezultatih. Nemalo prahu so dvignile menjave nadzornikov v največjih družbah, med drugim v Krki in nazadnje Luki Koper, novi nadzorniki običajno poskrbijo za menjave uprav. Kaj torej SDH pričakuje od Luke, Krke, kaj od Telekoma, Petrola ali Save? Kako težko je menjati nadzorne svete in poslovodstvo? So argumenti za menjave pravi?
Lanski januar je bil najhladnejši januar v zadnjih tridesetih letih, letošnji bo, kot kaže, nadpovprečno topel. Vreme je, tako se vsaj zdi, vse pogosteje nenavadno. V nekoč povsem nevtralne pogovore o vremenu tako že skorajda redno prikrade ugotovitev, da je vreme čudno, nenavadno ali da je z njim nekaj narobe. Koliko gre tu zgolj za naš občutek in posledico večje obveščenosti o dogajanju na drugih koncih sveta, koliko pa se v njem že zrcalijo podnebne spremembe, smo preverjali v Studiu ob 17ih. Gosti so bili meteorolog Brane Gregorčič in hidrolog Janez Polajnar z Agencije za okolje, klimatologinja prof. Lučka Kajfež Bogataj in meteorologinja prof. Nedjeljka Žagar s Fakultete za matematiko in fiziko. Oddajo je pripravila Nina Slaček. Foto: Tom Gill/Flickr
Kot nekakšen uvod v volilno leto bodo poslanke in poslanci najprej odločali o ustavni obtožbi, ki jo je SDS vložila proti predsedniku vlade Miru Cerarju zaradi njegovega ravnanja v primeru sirskega begunca Ahmada Šamija. Ustavna obtožba sicer nima dovolj politične podpore in se bo končala že v državnem zboru. Bo pa to priložnost za politične stranke, da v predvolilnem obdobju – ki se je očitno že začelo – predstavijo stališča do migrantov in beguncev, kar pa je za volivce še posebej občutljiva tema.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Arbitražno sodišče je pred natančno pol leta, 29. junija, objavilo razsodbo, s katero je določilo mejo med Slovenijo in Hrvaško. V skladu z arbitražnim sporazumom naj bi državi v šestih mesecih po sprejetju razsodbe storili vse potrebno za njeno izvršitev. Ta rok se izteka danes. Slovenija je opravila svoj del nalog, ni pa opravljen tisti del, ki ga morata državi narediti skupaj, in sicer, kot je znano, zaradi hrvaškega zavračanja arbitraže.
Politično dogajanje v letu 2017 je še kako krojila bližina parlamentarnih volitev. V koaliciji je postalo običajno, da koalicijske stranke na zunaj nastopajo skupaj, sicer pa ravnajo vsaka po svoje. Nič kaj drugače ni bilo na strani opozicije. V luči bližajočih se parlamentarnih volitev je potekala tudi tekma za predsednika republike, ki jo je dobil Borut Pahor. In še: arbitražno sodišče je določilo slovensko-hrvaško mejo, a s tem so se težave šele dobro začele. Več v Studiu ob 17-ih z Natašo Mulec.
Kako se bodo po volitvah nadaljevala prizadevanja za neodvisnost Katalonije? Razmere so neobičajne, saj so regiji začasno odvzeli avtonomijo. Nenavadna je bila tudi kampanja, z nekaterimi vodilnimi politiki bodisi v priporu bodisi v izgnanstvu. Več v današnjem Studiu ob 17ih z voditeljico Špelo Novak.
Leto, ko je arbitražno sodišče potegnilo mejo med Slovenijo in Hrvaško, ko se je Združeno kraljestvo tudi uradno začelo poslavljati od Evropske unije, od Unije, ki jo je v supervolilnem letu preplavil val populizma. Mučno osamosvajanje Katalonije, nemirni Bližnji vzhod, poteze 45-ega ameriškega predsednika – vse to s kritično distanco zunanjepolitičnih novinarjev, ki bodo razgrnili svet v letu 2017. V Studiu ob 17-ih. Z vami bo Luka Robida.
Predsednik vlade Miro Cerar bo dan po obisku v Zagrebu gost Studia ob 17h. Iz prve roke boste izvedeli, kako uspešno je bilo srečanje obeh premierov tik pred iztekom roka za uresničitev arbitražne razsodbe in kaj se bo z njo zgodilo na morski meji. Pa še: kako vlada odgovarja na stavkovni val, ki ga sindikati napovedujejo za začetek prihodnjega leta? Bodo meseci pred volitvami v znamenju kadrovskih menjav? Je koalicija še sposobna odločati? Kako bo predsednik stranke, ki je nastala dva meseca pred volitvami, tekmoval s političnimi novinci – tekmeci za njegov položaj? Sredin pogovor s predsednikom vlade bo vodila Tanja Starič.
V letu 2017 nas je razveselila prepričljiva, skoraj 5-odstotna gospodarska rast. Izboljšana gospodarska klima je prinesla protislovje na trgu dela: na eni strani precejšnje zmanjšanje števila brezposelnih, na drugi pomanjkanje ustrezne delovne sile. Dočakali smo kar nekaj tujih naložb, med drugimi Magno in Jaskawo. Presenetil nas je utapljajoči se lastnik Mercatorja, vse leto pa smo se ukvarjali z dvema velikima projektoma: drugim tirom in prodajo NLB. O vsem tem in še čem z gosti v pregledu gospodarstva z voditeljico Urško Jereb Brankovič.
Evropska unija v prizadevanjih za zagotavljanje energetske varnosti načrtuje milijardna vlaganja v novo plinsko infrastrukturo, katere del je tudi Trans jadranski plinovod čez Grčijo in Italijo. Je plin res čisto gorivo ali gre le za interese plinske industrije in posamičnih držav ter s tem podaljševanje prehoda v nizko-ogljično družbo? Graditev velikih plinovodov je pogosto povezana tudi z uničujočimi posledicami za okolje in s kratenjem človekovih pravic. O tem v Studiu ob 17ih z voditeljico Sandro Brankovič.
Pri pogajanjih o brexitu je bil dosežen napredek. Evropska unija ter Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske sta le sklenila načelni dogovor o pravicah državljanov, o britanskih finančnih obveznostih do Unije in mejnem režimu na Irskem. Zdaj se lahko nadaljujejo pogajanja tudi o drugih temah. Ostaja sicer še veliko neznank, časa za pogajanja pa zmanjkuje. Več v Studiu ob 17-ih, voditelj bo Tomaž Gerden.
Na današnji dan leta 1995 je bil v Parizu podpisan sporazum o miru v Bosni in Hercegovini, za katerega so se sprte strani dogovorile na pogajanjih v ameriškem Daytonu. Sporazum je določil njeno ustavno ureditev in notranjo delitev na dve entiteti. Kmalu pa se je izkazalo, da je sporazum sicer zagotovil mir, a je postal tudi cokla v razvoju države in regije. Procesi, ki so se dogajali po tem, so spremenili številna pričakovanja in napovedi. Kakšna je današnja varnostna, demografska in gospodarska slika Zahodnega Balkana in kakšno stališče naj do tega zavzame Slovenija?
Pobuda za to, da 20. maj po večletnih prizadevanjih postane svetovni dan čebel, se bo uresničila – v prihodnjih dneh ga bo namreč razglasila Generalna skupščina Združenih narodov. To pomeni, da bo naša država morala prevzeti vodilno vlogo pri širjenju znanja o čebelah in razvoju čebelarstva tudi v nerazvitih državah, s tem pa bo prispevala k odpravljanju revščine in lakote po svetu. Slovenija je v svoji bogati čebelarski tradiciji še posebej ponosna na svojo avtohtono pasmo – kranjsko sivko.
Ob današnjem protestu prekarcev v podporo delavkam in delavcem v trafikah v Studiu ob 17-ih sprašujemo odgovorne, kako odgovarjajo na njihove zahteve. Soočamo obe strani. Kaj želijo z današnjim protestom doseči v Sindikatu prekarcev? Prekarne oblike dela na trgu postajajo pravilo, ki delavce potiska v negotovost, fleksibilizacijo in izgorelost. Hkrati to postaja način življenja in mišljenja. Več v današnji oddaji. Voditeljica bo Urška Valjavec.
Urgentni centri so v zdravstveni sistem vnesli sodobno organiziranost nujne medicinske pomoči za smrtno bolne. A 24 ur na dan odprta vrata izkoriščajo ljudje, tudi za preskakovanje več mesecev dolgih čakalnih dob za specialista ali diagnostiko. Kako zajeziti nepotrebne obiske in kako se bo ta dejavnost razvijala v prihodnje, v današnjem Studiu ob 17-ih. Voditeljica bo Helena Lovinčič.
Mestna občina Ljubljana je napovedala javno dražbo poslovnih prostorov na naslovu, kjer deluje doma in v tujini znan mladinski hotel Celica. S tem je razburila ustvarjalce, ki so nekdanji vojaški zapor preobrazili v živi organizem kulturnega pomena tako simbolno kot tržno, saj je postal ena od svetovno najbolj prepoznavnih turističnih destinacij v prestolnici. O nameravani prodaji, kulturnem in tržnem pomenu hostla Celica ter o vprašanjih sodobnega urbanizma v Studiu ob 17h z voditeljico Petro Tanko.
Neveljaven email naslov