Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kako naj se maturanti pripravijo na pisanje druge izpitne pole za slovenski jezik, ki mladim predstavlja največji izziv? Kje izgubljajo točke pri matematiki in komu je namenjen višji nivo tega predmeta na splošni maturi? Zakaj je geografija najbolj priljubljen izbirni predmet na splošni maturi in ali se zaradi pravopisnih napak pri zemljepisnih imenih odbije točka? Kako naj se mladi najbolje pripravijo na drugo izpitno polo za slovenščino, na matematiko in na geografijo? Povedali pa bomo tudi, kakšni so po objavi rezultatov (11. julij) postopki vpogleda v izpitno dokumentacijo in pritožbe.
Odgovore smo poiskali pri profesorju slovenščine na II. gimnaziji Maribor Dragu Megliču, ravnatelju Gimnazije Šentvid mag. Jaki Erkerju, profesorici geografije Mateji Krumpak z II. gimnazije Maribor in direktorju Državnega izpitnega centra dr. Darku Zupancu. Naši mladi sogovorniki pa so bili dijaki Gimnazije Ledina: Katja Omahna, Petra Belec, Eva Bartol, Maša Zidar in Matic Juvan.
Zakaj je druga izpitna pola za slovenščino največji izziv mature, kje mladi izgubljajo točke pri matematiki, zakaj je geografija najbolj priljubljen izbirni predmet?
V pogovoru z mladimi se je izkazalo, da jim največji izziv predstavlja 2. izpitna pola za slovenščino zaradi svoje obširnosti in zadnje naloge. Zato smo poklicali na RIC – Državni izpitni center, kjer so potrdili, da so pri zadnjih generacijah opazili slabše rezultate mladih pri tej poli. Kaj se da narediti? Podaljšati čas pisanja ali spremeniti število oz. zahtevnost nalog? Direktor RIC-a dr. Darko Zupanc:
“Čas pisanja je najtežje spremeniti in to se v naslednjih nekaj letih ne more spremeniti. Vsekakor smo vsi na državnem izpitnem centru in pri predmetni komisiji zaznali odzive lanskih maturantov in maturantov še pred tem, da jim je pri 2. izpitni poli slovenščine zmanjkovalo časa. Po mojih informacijah se je predmetna komisija letos zelo potrudila, da naj ne bi bilo več tako. Torej, mogoče časa ne bo na pretek, vendar so se potrudili, da ne bi prišlo do tega kot lani, da bi veliki večini zmanjkalo časa. Kako bodo to naredili, ker gre za tajno gradivo, je težko reči. Eno je, kako obsežno in zahtevno je izhodiščno besedilo, kako gladko se bere, kako zapleteno je, drugo vprašanje pa je, koliko nalog, vprašanj se veže na to besedilo. Tam je manevrski prostor.”
Kako naj se mladi najbolje pripravijo na drugo izpitno polo za slovenščino, na matematiko in na geografijo? Kje izgubljajo točke pri matematiki in komu je namenjen višji nivo tega predmeta na splošni maturi? Zakaj je geografija najbolj priljubljen izbirni predmet na splošni maturi in ali se zaradi pravopisnih napak pri zemljepisnih imenih odbije točka? Povedali smo tudi, kakšni so po objavi rezultatov (11. julij) postopki vpogleda v izpitno dokumentacijo in pritožbe. Odgovore smo poiskali pri profesorju slovenščine na II. gimnaziji Maribor Dragu Megliču, ravnatelju Gimnazije Šentvid mag. Jaki Erkerju, profesorici geografije Mateji Krumpak z II. gimnazije Maribor in direktorju Državnega izpitnega centra dr. Darku Zupancu. Naši mladi sogovorniki pa so bili dijaki Gimnazije Ledina: Katja Omahna, Petra Belec, Eva Bartol, Maša Zidar in Matic Juvan.
Nekaj poudarkov iz oddaje, ki so jih izpostavili zunanji ocenjevalci na maturi:
Postopki pritožbe
Po objavi rezultatov, 11. julija, imajo kandidati le 3 dni časa, da zahtevajo vpogled v svoje maturitetne izpitne pole. Na podlagi tega dobijo datum ogleda pol v Ljubljani na RIC-u, šele nato pa se lahko odločijo za pritožbo. Vložiti jo morajo dan po vpogledu v izpitno dokumentacijo. Kandidati lahko podajo ugovor na izračun, ki pa je zelo redek, pravi dr. Zupanc, in ugovor, ki zahteva nov pregled izvedenca, ponovno ocenjevanje izpita. Pri vložitvi ugovora morajo kandidati plačati akontacijo: 5, 5 evra za prvi ugovor, 30 evrov za drug izpit. Če je ugovor upravičen, se akontacija kandidatu vrne.
4599 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Kako naj se maturanti pripravijo na pisanje druge izpitne pole za slovenski jezik, ki mladim predstavlja največji izziv? Kje izgubljajo točke pri matematiki in komu je namenjen višji nivo tega predmeta na splošni maturi? Zakaj je geografija najbolj priljubljen izbirni predmet na splošni maturi in ali se zaradi pravopisnih napak pri zemljepisnih imenih odbije točka? Kako naj se mladi najbolje pripravijo na drugo izpitno polo za slovenščino, na matematiko in na geografijo? Povedali pa bomo tudi, kakšni so po objavi rezultatov (11. julij) postopki vpogleda v izpitno dokumentacijo in pritožbe.
Odgovore smo poiskali pri profesorju slovenščine na II. gimnaziji Maribor Dragu Megliču, ravnatelju Gimnazije Šentvid mag. Jaki Erkerju, profesorici geografije Mateji Krumpak z II. gimnazije Maribor in direktorju Državnega izpitnega centra dr. Darku Zupancu. Naši mladi sogovorniki pa so bili dijaki Gimnazije Ledina: Katja Omahna, Petra Belec, Eva Bartol, Maša Zidar in Matic Juvan.
Zakaj je druga izpitna pola za slovenščino največji izziv mature, kje mladi izgubljajo točke pri matematiki, zakaj je geografija najbolj priljubljen izbirni predmet?
V pogovoru z mladimi se je izkazalo, da jim največji izziv predstavlja 2. izpitna pola za slovenščino zaradi svoje obširnosti in zadnje naloge. Zato smo poklicali na RIC – Državni izpitni center, kjer so potrdili, da so pri zadnjih generacijah opazili slabše rezultate mladih pri tej poli. Kaj se da narediti? Podaljšati čas pisanja ali spremeniti število oz. zahtevnost nalog? Direktor RIC-a dr. Darko Zupanc:
“Čas pisanja je najtežje spremeniti in to se v naslednjih nekaj letih ne more spremeniti. Vsekakor smo vsi na državnem izpitnem centru in pri predmetni komisiji zaznali odzive lanskih maturantov in maturantov še pred tem, da jim je pri 2. izpitni poli slovenščine zmanjkovalo časa. Po mojih informacijah se je predmetna komisija letos zelo potrudila, da naj ne bi bilo več tako. Torej, mogoče časa ne bo na pretek, vendar so se potrudili, da ne bi prišlo do tega kot lani, da bi veliki večini zmanjkalo časa. Kako bodo to naredili, ker gre za tajno gradivo, je težko reči. Eno je, kako obsežno in zahtevno je izhodiščno besedilo, kako gladko se bere, kako zapleteno je, drugo vprašanje pa je, koliko nalog, vprašanj se veže na to besedilo. Tam je manevrski prostor.”
Kako naj se mladi najbolje pripravijo na drugo izpitno polo za slovenščino, na matematiko in na geografijo? Kje izgubljajo točke pri matematiki in komu je namenjen višji nivo tega predmeta na splošni maturi? Zakaj je geografija najbolj priljubljen izbirni predmet na splošni maturi in ali se zaradi pravopisnih napak pri zemljepisnih imenih odbije točka? Povedali smo tudi, kakšni so po objavi rezultatov (11. julij) postopki vpogleda v izpitno dokumentacijo in pritožbe. Odgovore smo poiskali pri profesorju slovenščine na II. gimnaziji Maribor Dragu Megliču, ravnatelju Gimnazije Šentvid mag. Jaki Erkerju, profesorici geografije Mateji Krumpak z II. gimnazije Maribor in direktorju Državnega izpitnega centra dr. Darku Zupancu. Naši mladi sogovorniki pa so bili dijaki Gimnazije Ledina: Katja Omahna, Petra Belec, Eva Bartol, Maša Zidar in Matic Juvan.
Nekaj poudarkov iz oddaje, ki so jih izpostavili zunanji ocenjevalci na maturi:
Postopki pritožbe
Po objavi rezultatov, 11. julija, imajo kandidati le 3 dni časa, da zahtevajo vpogled v svoje maturitetne izpitne pole. Na podlagi tega dobijo datum ogleda pol v Ljubljani na RIC-u, šele nato pa se lahko odločijo za pritožbo. Vložiti jo morajo dan po vpogledu v izpitno dokumentacijo. Kandidati lahko podajo ugovor na izračun, ki pa je zelo redek, pravi dr. Zupanc, in ugovor, ki zahteva nov pregled izvedenca, ponovno ocenjevanje izpita. Pri vložitvi ugovora morajo kandidati plačati akontacijo: 5, 5 evra za prvi ugovor, 30 evrov za drug izpit. Če je ugovor upravičen, se akontacija kandidatu vrne.
Napoved ameriškega predsednika Donalda Trumpa o selitvi ameriškega veleposlaništva v Izraelu v Jeruzalem sproža ostre kritike mednarodne skupnosti. Vrstijo se opozorila, da bo priznanje Jeruzalema za izraelsko prestolnico huje ogrozilo mirovni proces in še bolj spodkopalo že sicer močno načeto stabilnost regije. Nekatere države zaradi bojazni pred izbruhom novega nasilja že izdajajo opozorila svojim državljanom pred potovanji v Jeruzalem. Ali Bližnjemu vzhodu grozijo novi medverski spopadi in kakšne bi bile posledice? O tem v Studiu ob 17h, Voditelj Tomaž Gerden.
V središču Pivke preperevajo kovinski sodi z neznanimi snovmi ter čakajo, da se bo njihova vsebina izlila na porozna kraška tla in končala v pitni vodi. Ali pa, da se bo njihova gorljiva vsebina vnela. Medtem ko se lastnik teh parcel – likvidacijski upravitelj podjetja Javor d. d. – pritožuje nad vsemi odločbami, ki jih prejme od države, in okoljska inšpektorica išče lastnike sodov, da bi jim naložila njihovo odstranitev, čas neprizanesljivo teče. Javor še zdaleč ni edini primer.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Glifosat je najbolj razširjen herbicid – patentiral ga je Monsanto -, zanj stroka zatrjuje, da je ob pravilni rabi varen. Toda dvomi, tudi neodvisnih znanstvenikov, da je morda rakotvoren, se kar vrstijo. Vprašanje je postalo politično, potem ko je Evropska unija za 5 let podaljšala dovoljenje za uporabo spornega herbicida, čeprav civilna pobuda nasprotuje temu. ZA je glasovala tudi Slovenija. Kakšne so resnice o škodljivosti tega herbicida; ga pri nas potrebujemo? O tem v Studiu ob 17ih, voditeljica bo Jernejka Drolec.
Slovenska smučišča, ki tudi letos ostajajo brez pomembnih naložb, to smučarsko sezono začenjajo bolj optimistično. Zgodnje obratovanje bo med drugim povezano z večjim številom smučarskih dni in – kot upajo upravljavci – z večjo obiskanostjo. Tudi dober poletni obisk gorskih centrov izboljšuje poslovanje . V Studiu ob 17-ih bomo govorili o položaju smučišč, umetnem zasneževanju, povezovanju in posodabljanju. Z voditeljico Aljano Jocif in gosti.
Bomo ob nedeljah in praznikih še nakupovali? Kakšen je torej dogovor med delodajalci in sindikati, ki so se med drugim dogovorili o nedeljskem plačilu in obsegu dela zaposlenih v trgovinah? Kaj na najverjetnejše spremembe pravijo potrošniki, kako je obratovalni čas trgovin urejen v sosednjih državah in kakšna bo usoda novele zakona o trgovini, ki jo je v parlamentarni postopek vložil poslanec Andrej Čuš? O vsem tem v Studiu ob 17-ih. Voditeljica bo Simeona Rogelj.
Slovenija spada med države z nizkim deležem zapornikov, a so slovenski zapori še vedno prenaseljeni, v poročilu o zaporih ugotavlja Svet Evrope. Oktobra sta se v naših zaporih zgodila dva incidenta; kako tam ravnajo z obsojenci in kako poteka resocializacija zapornikov? Ali bo bivanjske razmere izboljšala napovedana graditev novega zapora v Ljubljani? Ali pa bi lahko razbremenitev zaporov dosegla sodišča, če bi se pogosteje izrekale alternativne oblike prestajanja kazni?
Boj proti teroristični organizaciji Islamska država v Siriji in Iraku se bliža koncu. Ali se obema državama vendarle obeta mir? Kdo si bo razdelil plen in kam se bodo umaknili skrajni islamisti? Kako veliko grožnjo še predstavljajo, tako za Bližnji vzhod kot tudi za Evropo? O tem v današnjem Studiu ob 17-ih. Voditelj Blaž Ermenc.
Medicinske sestre so pomemben člen zdravstvenega sistema. Društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Ljubljana praznuje 90-letnico. Slabe delovne razmere številne kljub predanosti poklicu prisilijo, da ga zapustijo ali za boljšo plačo odhajajo delat na tuje. O teh aktualnih vprašanjih se bomo pogovarjali v današnjem Studiu ob 17ih z voditeljico Petro Medved.
Kaj je dobra knjiga, se bomo spraševali v tokratnem Studiu ob 17-ih, ki ga bomo neposredno prenašali tudi na programu ARS- s pisateljskega odra na knjižnem sejmu v ljubljanskem Cankarjevem domu. Kako prepoznamo dobro knjigo in kako nastaja, bomo povprašali goste: urednico založbe Goga Jelko Ciglenečki, profesorja knjigarstva in urednika Andreja Blatnika ter založnika in galerista Primoža Premzla. Voditelj bo Marko Golja.
Sredi evropskega tedna zmanjševanja odpadkov bomo govorili o odnosu do narave. Povprečen Slovenec zavrže približno 400 kilogramov odpadkov na leto, tudi ogromno plastike. V oceanih je šest ogromnih otokov plastike. Severna tihomorska zaplata je velika za 35 Slovenij. Plastika razpada zelo dolgo, v njej je ogromno hormonskih motilcev. Slovenija se vključuje v projekt ozaveščanja o škodljivosti plastičnih vrečk. O vsem tem v Studiu ob 17ih, voditeljica bo Sabrina Mulec.
Kdo naj spremlja šolarje na preventivne zdravstvene preglede, učitelji ali starši? Večinsko to še vedno počnejo šole, a se vse bolj otepajo te odgovornosti. Opozarjajo, da to zmoti pouk, spremstvo učiteljev je sporno tudi s stališča varovanja osebnih podatkov otrok. A na drugi strani bi se s prepustitvijo tega staršem povečala možnost, da se nekateri otroci ne bi udeležili preventivnih pregledov. Predstavniki šol, staršev in otrok bodo v tokratnem Studiu ob 17ih iskali odgovor, kako ohraniti dobro prakso v korist otrok.
V Bonnu se je končala že 23. podnebna konferenca Organizacije združenih narodov, ki je še enkrat pokazala nujnost bolj obsežnih in korenitih ukrepov proti podnebnim spremembam. V dogovorih v zvezi z uresničevanjem pariškega sporazuma, ki bo začel veljati leta 2020, je bil sicer dosežen napredek, a dejanj je še vedno premalo. V Studiu ob 17-ih z voditeljem Tomažem Gerdenom.
Na papirju je vse v redu, v življenju pa ni vedno tako, ugotavljamo ob svetovnem dnevu otroka. Konvencija o otrokovih pravicah je najbolj splošno priznan dokument o človekovih pravicah, ki države podpisnice zavezuje k varovanju pravic otrok in omogočanju njihovega vsestranskega razvoja. In kaj bi morali za boljši položaj otrok storiti pri nas? O tem v Studiu ob 17ih z voditeljico Špelo Šebenik.
V državnem zboru bodo predvidoma kar 13 ur obravnavali očitke SDS iz interpelacije proti pravosodnemu ministru Goranu Klemenčiču. Minister odgovarja: interpelacija je prišla ob pravem času, primernem tudi za razpravo o reformah pravosodja. In prav o tem bomo govorili v Studiu ob 17-ih. Sodnike, tožilce in odvetnike bomo vprašali, kakšne reforme, če sploh, potrebuje pravosodje, da bi bilo bolj uspešno, predvsem pa, da bi si pridobilo več zaupanja javnosti.
Pred dnevom slovenske hrane, ko bodo šolarji na mize dobili tradicionalni slovenski zajtrk – med, jabolka, kruh, maslo in mleko – se sprašujemo, kako v javne zavode pripeljati več lokalne hrane. Domače pridelana hrana je namreč bolj kakovostna in zaradi krajšega transporta manj onesnažuje okolje. Vprašanje pa je, kako zagotoviti stalno dobavo zadostnih količin, prav tako so težave v sistemu javnih naročil in seveda ceni. O vsem tem v Studiu ob 17-ih z voditeljico Jernejko Drolec.
Ameriški predsednik Donald Trump je sklenil azijsko-tihomorsko turnejo, ki je bila v znamenju gospodarstva. Trump je zagovarjal ameriški protekcionizem, vendar preostale države, še zlasti Kitajska in Japonska, vztrajajo pri globalizaciji svetovnega gospodarstva. V ozadju – vendar še kako pomembna – pa je bila severnokorejska kriza.
Po več kot desetih letih čakanja in priprav je v javno razpravo vendarle dan predlog zakona o dolgotrajni oskrbi. Smo ena od najhitreje starajočih se družb v Evropi in sistemska ureditev je nujna. Ni potrebno, da so starejši breme družbe. Kaj zakon prinaša uporabnikom, bodo v oskrbo na domu vključeni vsi, kako bo s financami? O vsem tem z gosti v današnjem Studiu ob 17-ih.
Kaj je prvo sporočilo novega predsednika države? Kako vidi prihodnost Slovenije? V Studiu ob 17-ih, v katerem bomo z gosti komentirali izid volitev, tudi o tem, ali je izvolitev presenečenje in o volilni udeležbi. V pogovoru se bomo prav tako dotaknili spomladanskih državnozborskih volitev. Voditeljica bo Alenka Terlep.
Svetovno javnost iz dneva v dan pretresajo nove izpovedi o spolnih zlorabah na različnih področjih javnega življenja. Potem ko so javno spregovorile holivudske igralke, so se jim pridružile evropske poslanke, Francozinje zahtevajo spremembe zakonodaje, poleg avstrijskega poslanca je odstopila kopica britanskih politikov, pred spolnimi zlorabami niso imuni niti v Združenih narodih. Kakšne so razsežnosti in kaj sploh je spolno nasilje, v Studiu ob 17h z voditeljico Martino Černe.
Neveljaven email naslov