Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kako naj se maturanti pripravijo na pisanje druge izpitne pole za slovenski jezik, ki mladim predstavlja največji izziv? Kje izgubljajo točke pri matematiki in komu je namenjen višji nivo tega predmeta na splošni maturi? Zakaj je geografija najbolj priljubljen izbirni predmet na splošni maturi in ali se zaradi pravopisnih napak pri zemljepisnih imenih odbije točka? Kako naj se mladi najbolje pripravijo na drugo izpitno polo za slovenščino, na matematiko in na geografijo? Povedali pa bomo tudi, kakšni so po objavi rezultatov (11. julij) postopki vpogleda v izpitno dokumentacijo in pritožbe.
Odgovore smo poiskali pri profesorju slovenščine na II. gimnaziji Maribor Dragu Megliču, ravnatelju Gimnazije Šentvid mag. Jaki Erkerju, profesorici geografije Mateji Krumpak z II. gimnazije Maribor in direktorju Državnega izpitnega centra dr. Darku Zupancu. Naši mladi sogovorniki pa so bili dijaki Gimnazije Ledina: Katja Omahna, Petra Belec, Eva Bartol, Maša Zidar in Matic Juvan.
Zakaj je druga izpitna pola za slovenščino največji izziv mature, kje mladi izgubljajo točke pri matematiki, zakaj je geografija najbolj priljubljen izbirni predmet?
V pogovoru z mladimi se je izkazalo, da jim največji izziv predstavlja 2. izpitna pola za slovenščino zaradi svoje obširnosti in zadnje naloge. Zato smo poklicali na RIC – Državni izpitni center, kjer so potrdili, da so pri zadnjih generacijah opazili slabše rezultate mladih pri tej poli. Kaj se da narediti? Podaljšati čas pisanja ali spremeniti število oz. zahtevnost nalog? Direktor RIC-a dr. Darko Zupanc:
“Čas pisanja je najtežje spremeniti in to se v naslednjih nekaj letih ne more spremeniti. Vsekakor smo vsi na državnem izpitnem centru in pri predmetni komisiji zaznali odzive lanskih maturantov in maturantov še pred tem, da jim je pri 2. izpitni poli slovenščine zmanjkovalo časa. Po mojih informacijah se je predmetna komisija letos zelo potrudila, da naj ne bi bilo več tako. Torej, mogoče časa ne bo na pretek, vendar so se potrudili, da ne bi prišlo do tega kot lani, da bi veliki večini zmanjkalo časa. Kako bodo to naredili, ker gre za tajno gradivo, je težko reči. Eno je, kako obsežno in zahtevno je izhodiščno besedilo, kako gladko se bere, kako zapleteno je, drugo vprašanje pa je, koliko nalog, vprašanj se veže na to besedilo. Tam je manevrski prostor.”
Kako naj se mladi najbolje pripravijo na drugo izpitno polo za slovenščino, na matematiko in na geografijo? Kje izgubljajo točke pri matematiki in komu je namenjen višji nivo tega predmeta na splošni maturi? Zakaj je geografija najbolj priljubljen izbirni predmet na splošni maturi in ali se zaradi pravopisnih napak pri zemljepisnih imenih odbije točka? Povedali smo tudi, kakšni so po objavi rezultatov (11. julij) postopki vpogleda v izpitno dokumentacijo in pritožbe. Odgovore smo poiskali pri profesorju slovenščine na II. gimnaziji Maribor Dragu Megliču, ravnatelju Gimnazije Šentvid mag. Jaki Erkerju, profesorici geografije Mateji Krumpak z II. gimnazije Maribor in direktorju Državnega izpitnega centra dr. Darku Zupancu. Naši mladi sogovorniki pa so bili dijaki Gimnazije Ledina: Katja Omahna, Petra Belec, Eva Bartol, Maša Zidar in Matic Juvan.
Nekaj poudarkov iz oddaje, ki so jih izpostavili zunanji ocenjevalci na maturi:
Postopki pritožbe
Po objavi rezultatov, 11. julija, imajo kandidati le 3 dni časa, da zahtevajo vpogled v svoje maturitetne izpitne pole. Na podlagi tega dobijo datum ogleda pol v Ljubljani na RIC-u, šele nato pa se lahko odločijo za pritožbo. Vložiti jo morajo dan po vpogledu v izpitno dokumentacijo. Kandidati lahko podajo ugovor na izračun, ki pa je zelo redek, pravi dr. Zupanc, in ugovor, ki zahteva nov pregled izvedenca, ponovno ocenjevanje izpita. Pri vložitvi ugovora morajo kandidati plačati akontacijo: 5, 5 evra za prvi ugovor, 30 evrov za drug izpit. Če je ugovor upravičen, se akontacija kandidatu vrne.
4599 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Kako naj se maturanti pripravijo na pisanje druge izpitne pole za slovenski jezik, ki mladim predstavlja največji izziv? Kje izgubljajo točke pri matematiki in komu je namenjen višji nivo tega predmeta na splošni maturi? Zakaj je geografija najbolj priljubljen izbirni predmet na splošni maturi in ali se zaradi pravopisnih napak pri zemljepisnih imenih odbije točka? Kako naj se mladi najbolje pripravijo na drugo izpitno polo za slovenščino, na matematiko in na geografijo? Povedali pa bomo tudi, kakšni so po objavi rezultatov (11. julij) postopki vpogleda v izpitno dokumentacijo in pritožbe.
Odgovore smo poiskali pri profesorju slovenščine na II. gimnaziji Maribor Dragu Megliču, ravnatelju Gimnazije Šentvid mag. Jaki Erkerju, profesorici geografije Mateji Krumpak z II. gimnazije Maribor in direktorju Državnega izpitnega centra dr. Darku Zupancu. Naši mladi sogovorniki pa so bili dijaki Gimnazije Ledina: Katja Omahna, Petra Belec, Eva Bartol, Maša Zidar in Matic Juvan.
Zakaj je druga izpitna pola za slovenščino največji izziv mature, kje mladi izgubljajo točke pri matematiki, zakaj je geografija najbolj priljubljen izbirni predmet?
V pogovoru z mladimi se je izkazalo, da jim največji izziv predstavlja 2. izpitna pola za slovenščino zaradi svoje obširnosti in zadnje naloge. Zato smo poklicali na RIC – Državni izpitni center, kjer so potrdili, da so pri zadnjih generacijah opazili slabše rezultate mladih pri tej poli. Kaj se da narediti? Podaljšati čas pisanja ali spremeniti število oz. zahtevnost nalog? Direktor RIC-a dr. Darko Zupanc:
“Čas pisanja je najtežje spremeniti in to se v naslednjih nekaj letih ne more spremeniti. Vsekakor smo vsi na državnem izpitnem centru in pri predmetni komisiji zaznali odzive lanskih maturantov in maturantov še pred tem, da jim je pri 2. izpitni poli slovenščine zmanjkovalo časa. Po mojih informacijah se je predmetna komisija letos zelo potrudila, da naj ne bi bilo več tako. Torej, mogoče časa ne bo na pretek, vendar so se potrudili, da ne bi prišlo do tega kot lani, da bi veliki večini zmanjkalo časa. Kako bodo to naredili, ker gre za tajno gradivo, je težko reči. Eno je, kako obsežno in zahtevno je izhodiščno besedilo, kako gladko se bere, kako zapleteno je, drugo vprašanje pa je, koliko nalog, vprašanj se veže na to besedilo. Tam je manevrski prostor.”
Kako naj se mladi najbolje pripravijo na drugo izpitno polo za slovenščino, na matematiko in na geografijo? Kje izgubljajo točke pri matematiki in komu je namenjen višji nivo tega predmeta na splošni maturi? Zakaj je geografija najbolj priljubljen izbirni predmet na splošni maturi in ali se zaradi pravopisnih napak pri zemljepisnih imenih odbije točka? Povedali smo tudi, kakšni so po objavi rezultatov (11. julij) postopki vpogleda v izpitno dokumentacijo in pritožbe. Odgovore smo poiskali pri profesorju slovenščine na II. gimnaziji Maribor Dragu Megliču, ravnatelju Gimnazije Šentvid mag. Jaki Erkerju, profesorici geografije Mateji Krumpak z II. gimnazije Maribor in direktorju Državnega izpitnega centra dr. Darku Zupancu. Naši mladi sogovorniki pa so bili dijaki Gimnazije Ledina: Katja Omahna, Petra Belec, Eva Bartol, Maša Zidar in Matic Juvan.
Nekaj poudarkov iz oddaje, ki so jih izpostavili zunanji ocenjevalci na maturi:
Postopki pritožbe
Po objavi rezultatov, 11. julija, imajo kandidati le 3 dni časa, da zahtevajo vpogled v svoje maturitetne izpitne pole. Na podlagi tega dobijo datum ogleda pol v Ljubljani na RIC-u, šele nato pa se lahko odločijo za pritožbo. Vložiti jo morajo dan po vpogledu v izpitno dokumentacijo. Kandidati lahko podajo ugovor na izračun, ki pa je zelo redek, pravi dr. Zupanc, in ugovor, ki zahteva nov pregled izvedenca, ponovno ocenjevanje izpita. Pri vložitvi ugovora morajo kandidati plačati akontacijo: 5, 5 evra za prvi ugovor, 30 evrov za drug izpit. Če je ugovor upravičen, se akontacija kandidatu vrne.
Ob spodbudni gospodarski rasti, o kateri poslušamo že več kot eno leto, zlahka pozabimo na srednje velika ali manjša družinska podjetja, ki si prizadevajo iz dneva v dan. Ste vedeli, da je v Sloveniji več kot petina podjetij v družinski lasti? A le redka preživijo tri rodove. Zato vam v poslušanje znova ponujamo pogovor o delovanju, preživetju, inoviranju takšnih podjetij in razmerjih v družini.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Turistična sezona v Posočju je na vrhuncu. Po lanskih rekordnih številkah, ko so v tolminski, kobariški in bovški občini skupno našteli skoraj pol milijona prenočitev, je letošnji obisk še večji. Dolina Soče postaja vodilna slovenska destinacija za dejaven oddih, poleg narave in športnih aktivnosti pa številne privabljajo tudi glasbeni festivali, zgodovinski turizem in kulinarična doživetja. Kot kaže, se Posočju obeta že tretja rekordna sezona. Večji obisk pa prinaša tudi nekatere težave in izzive, kako naj ponudba in infrastruktura v dolini sledita povečanemu povpraševanju. V živo izpod Kanina z Marišo Bizjak.
Darovanje organov je za veliko Slovencev še vedno tabu. To je tudi eden od razlogov, da je registriranih darovalcev manj kot odstotek. Številni, ki jim odpoveduje določen organ, bijejo bitko s časom, saj se število bolnikov, ki potrebujejo takšno operacijo, povečuje; po drugi strani pa primanjkuje organov, ki so na voljo za zdravljenje. Najdaljše čakalne dobe so za srce in ledvice. Tudi sicer je poletje obdobje, ko je potreba po krvi večja zaradi prometnih nesreč.
Vrhunski šport je že pred desetletji prešel tisto kritično mejo, ko je bilo mogoče govoriti le o ljubiteljskem ukvarjanju in kratki epizodi v življenju športnika. Dolžnost in odgovornost odraslih sta, da uveljavljajo pozitivne vrednote športa. Pa jih? Ob robu enega največjih športnih dogodkov v tem letu, svetovnega prvenstva v atletiki, ponovno objavljamo razpravo o pomanjkanju zdrave tekmovalnosti. Ali mlade športnike pri doseganju rezultatov ženeta izključno pohlep in dokazovanje? Ali trenerji, starši, organizacije in navsezadnje družba odigrajo svojo, tudi vzgojno vlogo? V Studiu ob 17-ih z Uršulo Majcen.
V teh vročih dneh številni iščejo osvežitev v vodi – ne le v morju, tudi v bazenih, rekah in jezerih. Kakšna so naša kopališča, kakšna je kakovost vode in kako lahko pripomoremo k njenemu izboljšanju? Na kaj moramo biti pozorni kopalci? O vsem tem, tudi z oglašanjem s terena, v današnjem Studiu ob 17-ih z voditeljem Juretom Čepinom.
Slovenske gore, ki jih obišče skoraj poldrugi milijon ljubiteljev na leto, so te dni priljubljeni cilj. Oskrbniki dobro obiskanih planinskih koč pričakujejo vrhunec sezone. O planinski sezoni, množičnem obisku Triglava, cilja številnih domačih in tujih planincev, ki ga nekateri obiščejo tudi z gorskimi vodniki, ter obremenjenosti gorskih reševalcev in ekipe za helikoptersko reševanje, bomo govorili v Studiu ob 17ih. Pripravljamo ga v živo s Kredarice, najvišje ležeče planinske postojanke pri nas.
Vse več bližnjih srečanj z medvedi dokazuje, da so se populacije velikih zveri, tudi volkov, preveč namnožile za ta prostor. Strokovnjaki opozarjajo, da so odzivi pristojnih neučinkoviti, vsakoletne težave s pomorjeno drobnico pa odrinjene na rob. Morda se bo zdaj, ko se velike zveri približujejo urbanim naseljem vendarle kaj spremenilo. Odgovore iščemo v Studiu ob 17h z voditeljico Jernejko Drolec.
Slovenijo je zajel nov, že četrti vročinski val v tem poletju. Ali bodo tokrat padli tudi temperaturni rekordi, bomo še videli, že zdaj pa je jasno, da se bo kmetijska suša zgolj še okrepila. Razni strokovnjaki opozarjajo tudi na veliko toplotno obremenitev, ki bo trajala predvidoma do začetka prihodnjega tedna. V Studiu ob 17h bomo zato govorili o vsem in vseh, ki se jih vročina dotakne: o zdravju, delovnih razmerah, živali, rastlinah, rekreaciji, kmetijstvu in načinih hlajenja. Vabljeni k poslušanju z voditeljico Tino Lamovšek.
Slovenijo je zajel nov, že četrti vročinski val v tem poletju. Ali bodo tokrat padli tudi temperaturni rekordi, bomo še videli, že zdaj pa je jasno, da se bo kmetijska suša zgolj še okrepila. Razni strokovnjaki opozarjajo tudi na veliko toplotno obremenitev, ki bo trajala predvidoma do začetka prihodnjega tedna. V Studiu ob 17h bomo zato govorili o vsem in vseh, ki se jih vročina dotakne: o zdravju, delovnih razmerah, živali, rastlinah, rekreaciji, kmetijstvu in načinih hlajenja. Vabljeni k poslušanju z voditeljem Blažem Mazijem.
Poleti se običajno poveča število kaznivih dejanj vlomov. Vlomilce velikokrat privabimo kar sami, ko napovedujemo svoj odhod na počitnice ali se prek socialnih omrežij postavljamo z novim nakupom. Kako poletni oddih preživeti čim bolj prijetno in varno ter kaj vse storiti, da bodo dopustniški dnevi čim bolj brezskrbni? O tem v Studiu ob 17ih z gosti.
Slovenija je že nekaj let dežela festivalov, še posebej glasbenih. Zdaj jih je po nekaterih podatkih za dobro tretjino več kot pred petimi leti. Za poletno festivalsko središče v Tolminu se zdi, da se dejavnost bliža mejam, ki jih še omogoča tamkajšnje okolje. Poskusili bomo razumeti to festivalizacijo Slovenije, vlogo občinske in državne politike in ekonomske vplive festivalov. Voditelj Studia bo Primož Trdan.
Kateri so najpogostejši povzročitelji požarov, zakaj gorijo tako obsežna območja po Evropi? Slovenija je med bolj ogroženimi, saj jo pokriva 60 odstotkov gozdov. Kako usposobljeni in opremljeni so gasilci, ki posredujejo tudi 9 tisoč-krat na leto in so med najbolj zaupanja vrednimi med ljudmi? O vsem tem v Studiu ob 17ih s Sabrino Mulec.
Poljska je razdvojena zaradi vladne pravosodne reforme. Proti njej so protestirali v številnih poljskih mestih, ker menijo, da se vlada preveč vmešava v sodno vejo oblasti. Tudi Evropska unija opozarja na neprimernost reforme. Kaj lahko stori Unija, kakšne spremembe naj bi prinesla in kakšen bo njen vpliv, v Studiu ob 17-ih s Tomažem Gerdenom.
Turizem postaja paradna panoga Slovenije, med njene najbolj prepoznavne točke pa spadajo Ljubljana, Bled, Bohinj, Postojna in Obala. Kako turistično razviti preostali, manj znani ruralni del naše zelene dežele? Pravi odgovor je avtodomarski turizem. A za oceno 5 bo Slovenija morala zaradi ponekod neurejene infrastrukture in pomanjkanja postajališč storiti še marsikaj. Kakšen potencial nosi v sebi avtodomarski turizem za našo državo, bomo ugotavljali v oddaji Studio ob 17h z voditeljico Tino Lamovšek.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Poletje povzroča tudi težave. Visoke temperature, v teh dneh celo okrog 35 stopinj, in pomanjkanje padavin povzročajo sušo. Kmetje iz Posavja, Dolenjske in Bele krajine opozarjajo, da bo pridelkov za polovico manj kot prejšnje leto. Suša, zaradi katere nastajajo težave v oskrbi s pitno vodo, grozi pa tudi nevarnost požarov, pustoši na Celjskem, Kozjanskem, tudi na Primorskem. Razmere bomo pregledali in jih komentirali v Studiu ob 17tih. Oddajo pripravlja Cirila Štuber.
Radiotelevizija Slovenija se kot največji in tudi izjemno pomemben medijski servis za državljanke in državljane spoprijema s številnimi izzivi na področju tehnologije, vsebine, financ in konkurence. V četrtkovem Studiu ob 17-tih bomo zato gostili generalnega direktorja javnega medija Igorja Kadunca. Kakšno sliko si je ustvaril o javnem mediju, od kar je položaj zasedel pred tremi meseci? Je v tem obdobju odkril okostnjake v omarah? Kakšna zagotovila lahko da našim uporabnikom, da bodo programi še bolj kakovostni in raznovrstni? Voditeljica oddaje bo Nataša Lang.
Italija se že nekaj časa sooča z večjim prihodom beguncev in migrantov. Ko se je zaprla t.i. balkanska migrantska pot , se je še povečalo število ljudi, ki poskušajo v Evropo priti po morju, večinoma z libijskih obal. Zaradi prenatrpanih starih plovil se dogajajo številne tragične nesreče. Evropska unija nima izdelane strategije sprejema prišlekov, Italija pa grozi s strožjo zakonodajo na tem področju. Na vrhu skupine G20 so govorili tudi o pomoči Afriki, predvsem, da bi zaustavili gospodarske migracije, toda tudi tu je še veliko zadev nedorečenih. O vsem tem v Studiu ob 17tih, ki ga pripravlja Tomaž Gerden.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Neveljaven email naslov