Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Smo lahke tarče kibernetskih napadalcev?

08.10.2019

Mobilnih aplikacij, pametnih orodij in povezanih naprav je vse več. Novosti navdušujejo, dokler se ne izkaže, da so lahko škodljive za posameznike, podjetja, informacijske sisteme, državno infrastrukturo in ne nazadnje politični sistem. Oktober je evropski mesec kibernetske varnosti, zato bomo preverili, kako uravnavati razvoj, da tehnologija ne bo orodje za goljufije, prevare, manipulacijo in nadzor. Kakšna je vizija Evropske unije, kakšna pa ameriška, kitajska in ruska? Kako se na omejitve odzivajo tehnološki giganti? Odgovori v oddaji z voditeljico Urško Henigman in sogovorniki: - vodja SI-Certa Gorazd Božič, - glasnik digitalnih tehnologij in strokovnjak za umetno inteligenco Marko Grobelnik (IJS), - specialist za informacijsko varnost in spletni kriminal David Modic (FRI).

Sodobne tehnologije so lahko orodja geopolitičnih in gospodarskih vojn, državnega nadzora in malih prevar

Mobilnih aplikacij, pametnih orodij in povezanih naprav je vse več. Novosti navdušujejo, dokler se ne izkaže, da so lahko škodljive za posameznike, podjetja, informacijske sisteme, državno infrastrukturo in ne nazadnje politični sistem. Oktober je evropski mesec kibernetske varnosti, zato smo preverili, kako uravnavati razvoj, da tehnologija ne bo orodje za goljufije, prevare, manipulacijo in nadzor.

Uporabniki moramo spremeniti svoje vedenje na internetu in pravočasno prepoznati tveganja, saj smo najšibkejši člen v varnostni verigi. Še vedno smo prelahke tarče spletnih prevar. Ampak zakaj je tako? Specialist za informacijsko varnost in spletni kriminal dr. David Modic s Fakultete za računalništvo in informatiko pravi, da nismo neumni ali neizobraženi, problem je v naši psihologiji. Spletni prevaranti uporabljajo psihologijo prepričevanja.

»Samoobladovanje je kot mišica, ki se na dolgi rok utrudi. Če nas v tem trenutku dobijo spletni prevaranti, hitro nasedemo.«

Za zaščito ne moremo skrbeti sami, pomembni so tudi ukrepi države. Še posebej v svetu, kjer med državami poteka kibernetska vojna, ki se dogaja na več ravneh. Spomnimo se še državno podprtih napadov z virusoma wannacry in nepetja, ki sta bila usmerjena predvsem v Ukrajino in okolico, namen je bil povzročanje zmede, ta se je razširila po vsem svetu. Organiziran kriminal pa nima v interesu delati tako velikih akcij. Vodja nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost SI-Cert Gorazd Božič:

»Velike akcije povzročajo velike reakcije. Ostajajo pod radarjem, ne želijo mednarodne iskalne akcije.«

Pri kibernetskem kriminalu gre za kompleksne procese, ki jih je težko izslediti, razumeti, rekonstruirati in identificirati napadalce. Z orodji umetne inteligence gre hitreje, vendar pa jih uporabljajo vsi. Tako kot identificiraš tak proces, kot je kibernetski napad, ga lahko tudi zamegliš, pojasnjuje glasnik digitalnih tehnologij in strokovnjak za umetno inteligenco dr. Marko Grobelnik z inštituta Jožef Štefan:

»Razvoj tehnologije je izjemno hiter. Po mojem mnenju smo že prešli nivoje preprostih virusov, ki malo delajo škodo. So sistemi, ki delajo družbeni inženiring. Ti pa so veliko hujši.«

Orodja so tako mogočna, ker zmorejo hitro obdelati veliko število podatkov. Uporabniki smo z razkrivanjem osebnih podatkov lahke žrtve. Ko gre za kibernetsko varnost je zato pomembna previdnost pri objavljanju in deljenju svojih osebnih podatkov. Vendar zaščita naših podatkov na spletu ni lahka, saj je teh podatkov z novimi aplikacijami, storitvami, napravami vedno več. Da je varovanje osebnih podatkov temeljna človekova pravica je stališče Evropske unije, ki ga je lani podprla s sprejemom splošne uredbe za varovanje osebnih podatkov (GDPR). Namestnik informacijske pooblaščenke Andrej Tomšič:

»Mi moramo vedeti, komu dajemo podatke, kaj bodo z njimi počeli, katere vse podatke bodo zajeli. Če hočemo z neko stvarjo soglašati in dati moč odločanja stran. To je tista velika past, ko nekdo zbere naše podatke, s tem dobi nad nami moč. Lahko je to trgovec, lahko je to država, lahko je tudi kdorkoli.«

V prihodnosti se odpira trg vse bolj razkošnega interneta stvari, tu so pametni zvočniki in naprave, ki prepoznavajo govor in nas zato ves čas poslušajo, da lahko izpolnjujejo naše ukaze, avtonomna povezana vozila, nosljive tehnologije, biometrija, telesni vsadki. Podatkov je vse več, naprave so vse bolj invazivne. Podatke obdeluje umetna inteligenca, problem z njo pa je izpostavil dr. Marko Grobelnik:

»V zadnjih letih je umetna inteligenca doživela močan razvojni skok. Razlog je premik k nevronskim mrežam, ki so kot neke črne škatle. Notri nekaj damo, potem nekaj pride ven, tipično je rezultat zelo dober. Ampak tudi mi, ki to delamo, ne razumemo, kaj se zgodi v tej črni škatli.«

V zvezi s tem zdaj poteka velika debata, umetna inteligenca mora spet postati razložljiva in bližje človeku, pravi dr. Grobelnik. Ko torej te tehnologije, za katere še znanstveniki ne razumejo, kako delujejo, začnejo naseljevati in upravljati javni prostor, domove in naša telesa, se nam pred očmi izrišejo grozljivi scenariji o tem, kakšne posledice utegne imeti zloraba tehnologij v tej bližnji prihodnosti. Kako preprečiti njihovo uresničitev? Bi morali regulirati tehnološki razvoj? Kako to storiti na globalni ravni? To so še odprta vprašanja, na katere pa bo po mnenju sogovornikov zelo kmalu treba najti odgovore.


Studio ob 17.00

4550 epizod


Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.

Smo lahke tarče kibernetskih napadalcev?

08.10.2019

Mobilnih aplikacij, pametnih orodij in povezanih naprav je vse več. Novosti navdušujejo, dokler se ne izkaže, da so lahko škodljive za posameznike, podjetja, informacijske sisteme, državno infrastrukturo in ne nazadnje politični sistem. Oktober je evropski mesec kibernetske varnosti, zato bomo preverili, kako uravnavati razvoj, da tehnologija ne bo orodje za goljufije, prevare, manipulacijo in nadzor. Kakšna je vizija Evropske unije, kakšna pa ameriška, kitajska in ruska? Kako se na omejitve odzivajo tehnološki giganti? Odgovori v oddaji z voditeljico Urško Henigman in sogovorniki: - vodja SI-Certa Gorazd Božič, - glasnik digitalnih tehnologij in strokovnjak za umetno inteligenco Marko Grobelnik (IJS), - specialist za informacijsko varnost in spletni kriminal David Modic (FRI).

Sodobne tehnologije so lahko orodja geopolitičnih in gospodarskih vojn, državnega nadzora in malih prevar

Mobilnih aplikacij, pametnih orodij in povezanih naprav je vse več. Novosti navdušujejo, dokler se ne izkaže, da so lahko škodljive za posameznike, podjetja, informacijske sisteme, državno infrastrukturo in ne nazadnje politični sistem. Oktober je evropski mesec kibernetske varnosti, zato smo preverili, kako uravnavati razvoj, da tehnologija ne bo orodje za goljufije, prevare, manipulacijo in nadzor.

Uporabniki moramo spremeniti svoje vedenje na internetu in pravočasno prepoznati tveganja, saj smo najšibkejši člen v varnostni verigi. Še vedno smo prelahke tarče spletnih prevar. Ampak zakaj je tako? Specialist za informacijsko varnost in spletni kriminal dr. David Modic s Fakultete za računalništvo in informatiko pravi, da nismo neumni ali neizobraženi, problem je v naši psihologiji. Spletni prevaranti uporabljajo psihologijo prepričevanja.

»Samoobladovanje je kot mišica, ki se na dolgi rok utrudi. Če nas v tem trenutku dobijo spletni prevaranti, hitro nasedemo.«

Za zaščito ne moremo skrbeti sami, pomembni so tudi ukrepi države. Še posebej v svetu, kjer med državami poteka kibernetska vojna, ki se dogaja na več ravneh. Spomnimo se še državno podprtih napadov z virusoma wannacry in nepetja, ki sta bila usmerjena predvsem v Ukrajino in okolico, namen je bil povzročanje zmede, ta se je razširila po vsem svetu. Organiziran kriminal pa nima v interesu delati tako velikih akcij. Vodja nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost SI-Cert Gorazd Božič:

»Velike akcije povzročajo velike reakcije. Ostajajo pod radarjem, ne želijo mednarodne iskalne akcije.«

Pri kibernetskem kriminalu gre za kompleksne procese, ki jih je težko izslediti, razumeti, rekonstruirati in identificirati napadalce. Z orodji umetne inteligence gre hitreje, vendar pa jih uporabljajo vsi. Tako kot identificiraš tak proces, kot je kibernetski napad, ga lahko tudi zamegliš, pojasnjuje glasnik digitalnih tehnologij in strokovnjak za umetno inteligenco dr. Marko Grobelnik z inštituta Jožef Štefan:

»Razvoj tehnologije je izjemno hiter. Po mojem mnenju smo že prešli nivoje preprostih virusov, ki malo delajo škodo. So sistemi, ki delajo družbeni inženiring. Ti pa so veliko hujši.«

Orodja so tako mogočna, ker zmorejo hitro obdelati veliko število podatkov. Uporabniki smo z razkrivanjem osebnih podatkov lahke žrtve. Ko gre za kibernetsko varnost je zato pomembna previdnost pri objavljanju in deljenju svojih osebnih podatkov. Vendar zaščita naših podatkov na spletu ni lahka, saj je teh podatkov z novimi aplikacijami, storitvami, napravami vedno več. Da je varovanje osebnih podatkov temeljna človekova pravica je stališče Evropske unije, ki ga je lani podprla s sprejemom splošne uredbe za varovanje osebnih podatkov (GDPR). Namestnik informacijske pooblaščenke Andrej Tomšič:

»Mi moramo vedeti, komu dajemo podatke, kaj bodo z njimi počeli, katere vse podatke bodo zajeli. Če hočemo z neko stvarjo soglašati in dati moč odločanja stran. To je tista velika past, ko nekdo zbere naše podatke, s tem dobi nad nami moč. Lahko je to trgovec, lahko je to država, lahko je tudi kdorkoli.«

V prihodnosti se odpira trg vse bolj razkošnega interneta stvari, tu so pametni zvočniki in naprave, ki prepoznavajo govor in nas zato ves čas poslušajo, da lahko izpolnjujejo naše ukaze, avtonomna povezana vozila, nosljive tehnologije, biometrija, telesni vsadki. Podatkov je vse več, naprave so vse bolj invazivne. Podatke obdeluje umetna inteligenca, problem z njo pa je izpostavil dr. Marko Grobelnik:

»V zadnjih letih je umetna inteligenca doživela močan razvojni skok. Razlog je premik k nevronskim mrežam, ki so kot neke črne škatle. Notri nekaj damo, potem nekaj pride ven, tipično je rezultat zelo dober. Ampak tudi mi, ki to delamo, ne razumemo, kaj se zgodi v tej črni škatli.«

V zvezi s tem zdaj poteka velika debata, umetna inteligenca mora spet postati razložljiva in bližje človeku, pravi dr. Grobelnik. Ko torej te tehnologije, za katere še znanstveniki ne razumejo, kako delujejo, začnejo naseljevati in upravljati javni prostor, domove in naša telesa, se nam pred očmi izrišejo grozljivi scenariji o tem, kakšne posledice utegne imeti zloraba tehnologij v tej bližnji prihodnosti. Kako preprečiti njihovo uresničitev? Bi morali regulirati tehnološki razvoj? Kako to storiti na globalni ravni? To so še odprta vprašanja, na katere pa bo po mnenju sogovornikov zelo kmalu treba najti odgovore.


06.12.2018

Studio ob sedemnajstih, vmes: Poročila

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.


05.12.2018

Višje plače za vse

Sindikati delodajalce pozivajo k zvišanju plač v zasebnem sektorju. Sprašujejo se, kdaj bodo ob gospodarski rasti in vse večjih dobičkih podjetij na vrsti delavci. Delodajalci so do zvišanja plač, predvsem tistim z dna plačne lestvice, zelo zadržani. Kdaj je torej pravi čas za zvišanje plač, sprašujemo delodajalce in sindikate, pa tudi, kakšen naj bo plačni sistem v zasebnem sektorju, saj splošna kolektivne pogodba že dobrih deset let ni več veljavi.


04.12.2018

Plače v javnem sektorju

Dogovor med vlado in sindikati javnega sektorja je podpisan: kdaj bodo javni uslužbenci dobili večje plačilo, višje dodatke ali regres? In zakaj samo nekateri? Zakaj so se bili sindikati znova pripravljeni odpovedati izplačilu redne delovne uspešnosti? Predvsem pa, ali bo vlada zagotovila dodatna sredstva za plače, da ne bo zmanjkalo denarja zdravstvenim in socialnovarstvenim zavodom, univerzi, raziskovalnim inštitutom ter drugim javnim ustanovam.


03.12.2018

Analiza lokalnih volitev

Volivke in volivci so izbrali svoje župane in nekaj županj in občinska vodstva. Smo tudi tokrat dali prednost odločnim fantom, ki se znajo postaviti zase, pred olikanimi izobraženci? So obiski sodišč in odvetnikov redni del županovega delavnika? Ali tudi na lokalni ravni opažamo prodor medijsko izpostavljenih posameznikov? Na ta in druga vprašanja letošnjih lokalnih volitev bomo z dopisniki in gostoma v studiu, Andrejo Jernejčič in Luko Dekleva, skušali odgovoriti v današnjem Studiu ob 17h.


30.11.2018

Soočenje 2. krog: Maribor in Ptuj

Drugi krog lokalnih volitev v državi na prvi program Radia Slovenija prinaša soočenje mestnih občin Maribor in Ptuj. Kaj obljubljajo kandidati v Mariboru in na Ptuju, bodo spremenili način upravljanja občin? Kako uspešni bodo? Z Vesno Martinec in Danijelom Poslekom v petkovem soočenju ob 17-tih na Prvem.


29.11.2018

Soočenje 2. krog – Kranj in Slovenj Gradec

V Kranju se za županski stolček v 2. krogu potegujeta Matjaž Rakovec in Zoran Stevanović, v Slovenj Gradcu pa Andrej Čas in Tilen Klugler. Kaj obljubljajo kandidati, bodo spremenili način upravljanja občin? Bodo pri tem uspešni? Z Aljano Jocif in Dejanom Ratom.


28.11.2018

Zoisovi nagrajenci o znanosti

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.


27.11.2018

Soočenje 2. krog – Nova Gorica in Koper

V oddaji soočamo kandidata ža župana MO Koper Borisa Popoviča in Aleša Brežana ter kandidata za župana MO Nova Gorica Mateja Arčona in Klemna Miklaviča. Kaj obljubljajo kandidati v Novi Gorici in Kopru, bodo spremenili način upravljanja občin? Bodo pri tem uspešni? Z Natašo Uršič in Tjašo Škamperle.


26.11.2018

Brexit

Kaj prinaša nedeljski dogovor o brexitu, ki so ga sklenili voditelji Unije na izrednem vrhu v Bruslju? »To je edini možni dogovor« povdarja predsednik Evropske komisije. Pogajanja o izstopu Združenega kraljestva iz povezave bodo zagotovo še dolgotrajna, saj odprta vprašanja ostajajo nerešena. Na mizi je več scenarijev, britanska premierka pa ima velike notranjepolitične težave, saj večina britanskih poslancev ne podpira nobene rešitve. Je mogoč no-deal brexit- ločitev brez dogovora?


23.11.2018

Družbena vloga knjižnega sejma in kam gre njegova pot

Kakšen sejem je slovenski knjižni sejem, kakšna je njegova družbena vloga, v kolikšni meri je naklonjen manjšim založbam, kako bi se lahko še razvil … To je le nekaj tem, o katerih na Pisateljskem odru v Cankarjevem domu razmišljajo filozofinja in letošnja dobitnica nagrade mira Stanka Repar, pesnica ter glavna in odgovorna urednica založbe Vige Vage Knjige Anja Golob ter Miha Kovač- v pogovoru z Markom Goljo.


22.11.2018

Dan Rudolfa Maistra

V oddaji zaznamujemo državni praznik, dan Rudolfa Maistra, ki je odločilno posegel v dogodke ob koncu 1. svetovne vojne in zavrtel kolo zgodovine v drugačno smer, kot so načrtovale velike sile. Novembra 1918, so vojaške enote prve slovenske vojske generala Rudolfa Maistra v Mariboru razorožile oddelke nemško – avstrijske mestne varnostne straže – nekakšne vzporedne paravojaške strukture v mestu. To dejanje je pripoved o boju za Maribor in severno mejo, o izjemnem domoljubju, ki je današnji slovenski državi dalo več kot 6 tisoč kvadratnih kilometrov v nasprotnem primeru trajno izgubljenega ozemlja. Je pa tudi zanimiva pripoved o tem, kako pomembno je bilo, da smo imeli Slovenci pred stoletjem v Mariboru bančno hišo v svojih rokah. Z voditeljem Stanetom Kocutarjem


21.11.2018

Hrup v okolju

Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, ki zvišuje dovoljene vrednosti hrupa in s tem državljanom poslabšuje pravice do zdravega življenjskega okolja, se je znašla na ustavnem sodišču. Oceno ustavnosti zahtevata Alpe Adria Green in civilna pobuda Eko krog. Uredba, ki jo je sprejela prejšnja vlada, ko je opravljala tekoče posle, je zaradi nepreglednosti tudi v postopku pred KPK. Hrup pa postaja vse hujši problem.V oddaji tudi o tem, kako živeti v hrupu in kje iskati pomoč.


20.11.2018

Minimalna plača

Saga o predlaganem dvigu minimalne plače, po katerem naj bi se januarja znesek zvišal na 667 evrov, se nadaljuje. Je težava, da je predlog zaobšel socialni dialog in ga je mimo socialnih partnerjev vložila Levica? Ali pa je težava v višini minimalne plače, ki je sicer opredeljena kot minimalni zaslužek, ki ga mora zaposleni prejeti ob koncu meseca za polni delovni čas? Kakšen naj sploh bo plačni sistem in kdaj zvišati plače – soočamo socialne partnerje.


19.11.2018

Po lokalnih volitvah

Kako so se razdelile karte po nedeljskih lokalnih volitvah? Kakšni bodo izzivi v drugem krogu? Vse to skupaj z našimi dopisniki po državi.


16.11.2018

Soočenje kandidatov MO Ljubljana

Je Ljubljana najlepše mesto tudi ob prometnih konicah … ali ko iščemo stanovanje … ali ko čakamo na pregled pri zdravniku? Devet županskih kandidatov ponuja rešitve. Kaj pa volivci, se strinjajo z njimi, bodo na volišča odšli v večjem številu kot na zadnjih lokalnih volitvah? Odgovore na ta vprašanja iščemo v radijskem soočenju županskih kandidatov.


15.11.2018

Soočenje kandidatov MO Maribor

V Narodnem domu se predstavljajo vsi kandidati za župana MO Maribor, z izjemo priprtega Andreja Šiška. V ospredju razprave sedemnajsterice so številne žgoče teme in predvsem načrti za boljšo prihodnost mesta.


14.11.2018

Slovenski znakovni jezik

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.


13.11.2018

Volitve in družabna omrežja

So nove tehnologije sovražnik ali prijatelj demokracije? Informacijsko-komunikacijske tehnologije so obljubljale večjo transparentnost, več demokracije ter konec zavajanja in laži, a hkrati omogočile tudi manipulacijo in propagando ter zvezale roke četrti veji oblasti. Po vmesnih volitvah v Združenih državah Amerike in pred lokalnimi volitvami v Sloveniji se sprašujemo, na kateri strani je tehtnica.


12.11.2018

Marakeška deklaracija

Kako se je zgodilo, da je tako imenovana Marakeška deklaracija oziroma dogovor Združenih narodov o varnih in urejenih migracijah čez noč postala eno od osrednjih notranjepolitičnih vprašanj? Države, ki pred nekaj meseci niso imele pripomb, se zdaj umikajo, pri nas bo celo izredna seja državnega zbora o tem. V oddaji o tem, od kod strah pred posledicami dokumenta, ki je pravno nezavezujoč, in od kod strah pred valom migrantov?


09.11.2018

3. soočenje za lokalne volitve 2018

Kaj obljubljajo in kako bodo to uresničili? Predstavljajo se županski kandidati treh mestnih občin – Novo mesto, Celje in Kranj. Soočenja vodijo Jože Žura (Novo mesto), Matija Mastnak (Celje) in Romana Erjavec (Kranj).


Stran 73 od 228
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov