Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Koroška velja za butično turistično destinacijo. Lani so turizem popolnoma odnesle uničujoče poplave; to je za severno regijo, ki je daleč stran od ustaljenih turističnih poti, še posebno velik izziv. Kako se znajdejo na poti okrevanja? Obiskovalci so se v regijo vrnili. Še posebno te dni, ob največji koroški prireditvi K24. Gre za skrajno tekaško preizkušnjo, ki poveže tako prostovoljce kot ponudnike v Mežiški dolini. In prav ta daje zagon tudi letošnji turistični sezoni. Od neposredno vpletenih boste lahko slišali, kaj se dogaja na oddaljenih stezicah slovenskih dvatisočakov in kako pomembno je, da tudi s tovrstnimi zahtevnimi športnimi preizkušnjami ohranjamo turizem v butični regiji. Z gosti v studiu bomo odkrivali, kako so povezali turistične ponudnike in navsezadnje, koliko vztrajnosti je potrebne, da tekači premagajo 10 tisoč višinskih metrov v manj kot 24 urah.
Sogovorniki bodo:
Primož Vodovnik, vodja projektov Regionalna razvojna agencija Koroška
Klemen Pušnik, vodja tekmovanja K24
Jon Lihteneger Vidmajer, tekmovalec in rekorder 100-kilometrske trase
Marko Kuzman, Podzemlje Pece
4546 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Koroška velja za butično turistično destinacijo. Lani so turizem popolnoma odnesle uničujoče poplave; to je za severno regijo, ki je daleč stran od ustaljenih turističnih poti, še posebno velik izziv. Kako se znajdejo na poti okrevanja? Obiskovalci so se v regijo vrnili. Še posebno te dni, ob največji koroški prireditvi K24. Gre za skrajno tekaško preizkušnjo, ki poveže tako prostovoljce kot ponudnike v Mežiški dolini. In prav ta daje zagon tudi letošnji turistični sezoni. Od neposredno vpletenih boste lahko slišali, kaj se dogaja na oddaljenih stezicah slovenskih dvatisočakov in kako pomembno je, da tudi s tovrstnimi zahtevnimi športnimi preizkušnjami ohranjamo turizem v butični regiji. Z gosti v studiu bomo odkrivali, kako so povezali turistične ponudnike in navsezadnje, koliko vztrajnosti je potrebne, da tekači premagajo 10 tisoč višinskih metrov v manj kot 24 urah.
Sogovorniki bodo:
Primož Vodovnik, vodja projektov Regionalna razvojna agencija Koroška
Klemen Pušnik, vodja tekmovanja K24
Jon Lihteneger Vidmajer, tekmovalec in rekorder 100-kilometrske trase
Marko Kuzman, Podzemlje Pece
Je socialni status športnikov rešen? Kdo bo odslej lahko treniral naše otroke? Bodo razpisi za financiranje športnih dejavnosti in infrastrukture po novem bolj preprosti? Po 19-ih letih so poslanci sprejeli nov zakon o športu, ki naj bi pregledno urejal financiranje športnih dejavnosti in zaposlovanje ter določal, kdo in s kakšnimi pristojnostmi sploh lahko deluje kot športni strokovnjak. Voditelj Studia ob 17ih bo Dare Rupar.
Danes mineva natanko 100 let od dne, ko je predsednik jugoslovanskega kluba v dunajskem parlamentu dr. Anton Korošec prebral Majniško deklaracijo, v kateri so zapisali, naj se ozemlja, na katerih bivajo Slovenci, Hrvati in Srbi, združijo v novo državno telo pod žezlom Habsburške monarhije. Državno vodstvo je zahteve deklaracije zavrnilo. Zaradi spremenjenih razmer po prvi svetovni vojni je to mnenje dunajskih krogov postalo nepomembno, gibanje pa je odločilno pripomoglo najprej k ustanovitvi Države Slovencev, Hrvatov in Srbov ter pozneje Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. O Majniški deklaraciji z zgodovinarji v Studiu ob 17-ih.
Ameriški predsednik Donald Trump se je na svoji prvi zunanjepolitični turneji v Savdski Arabiji srečal z voditelji muslimanskega sveta, v Izraelu je pozival k miru med Izraelci in Palestinci in boju proti terorizmu. Srečanja s papežem Frančiškom ter z voditelji Evropske unije, Nata in skupine G-7 pa so pokazala različne poglede na podnebne spremembe in trgovinske sporazume. O Trumpovi zunanji politiki v današnjem Studiu ob 17ih s Tomažem Gerdenom.
Zakaj je rogoški gozd tako pomemben, da ga krajani ne dajo, in kakšna je vloga urbanih gozdov? Kaj pravita znanost in stroka, kaj lastniki gozdov? O krčenju gozdov na eni strani in zaraščanju na drugi ne odloča prostorska politika, ampak je to stihijsko. Ob tednu gozdov se sprašujemo, ali bo predviden povečan odstrel jelenjadi rešil gozdove in uničil ravnovesje v populaciji. Z gosti Studia ob 17ih se bo pogovarjala voditeljica Jernejka Drolec.
V kakšnem stanju je svetovno gospodarstvo? Letošnji kazalci obetajo izboljšanje. Ali lahko napovedi o protekcionističnih ukrepih ameriškega predsednika ogrozijo približno 3,5-odstotno rast svetovnega gospodarstva? Kakšen bo vpliv ločitvenih pogajanj med Evropsko unijo in Veliko Britanijo? Tudi o tem v Studiu ob 17h dan pred srečanjem voditeljev sedmih najbolj razvitih držav.
V današnjem Studiu ob 17-ih bomo preverjali, kaj je dosegel Sindikat delavcev prometa in zvez Pošte Slovenije po trimesečnih pogajanjih z vodstvom. Ali sklenjeni dogovor odpravlja nemogoče delovne pogoje, nepravilnosti in tudi neustrezna plačila za opravljeno delo, na katera so zaposleni opozorili že v začetku leta in zagrozili s stavko. Se bo z dogovorjenim strinjal tudi drugi sindikat, KS 90, ki mu je vodstvo odreklo reprezentativnost in se bodo razmere končno umirile, na Pošti pa prevladalo bolj pozitivno delovno okolje? Z gosti in Bredo Čepe.
Kakšni so podatki o onesnaženosti, ki je posledica požara v tovarni Kemis? Potok Tojnica je mrtev, še huje – tempirana bomba. Kaj pomenijo presežene vrednosti nevarnih snovi od nikla in kobalta do živega srebra in kakšne so dolgoročne posledice izpusta snovi, ki ne bodo kar izginile? Prebivalcem bomo odgovorili na vprašanja, kaj je z vrtninami in kam z njimi, pa z zemljinami, pašo in češnjami, ki bodo letos ostale na drevesih. Ne nazadnje: ali Kemis kot stalna grožnja ostaja?
Naša država je ena od članic Evropske unije, ki bodo imele po letu 2021 nadpovprečen delež prebivalcev, starejših od 65 let. Katere spremembe so nujne? Je rešitev nova pokojninska reforma? Brez sodelovanja vseh rodov bo sožitje pod velikim vprašajem. Poglede civilne družbe, stroke in politike bomo predstavili v tokratni oddaji. Voditeljica bo Urška Valjavec.
Koncert razvpitega hrvaškega glasbenika Thompsona, ki odkrito simpatizira z ustaštvom, je po odločitvi upravne enote Maribor odpovedan. Je bila s tem kršena pravica do svobode govora ali smo se zavarovali pred sovražnim govorom?
Ob tednu ljubiteljske kulture bo govor o tem, kako ukvarjanje z ljubiteljsko kulturo prinaša večjo kakovost življenja, družabnost in spletanje vezi ali predstavlja izhodiščni prostor, ki se širi v poklicno dejavnost, hkrati pa ljubiteljski množici omogoča dostop do kulturnih dobrin. Gostje oddaje Studia ob 17-ih bodo vodje programov, mentorji in večletni ljubiteljski ustvarjalci.
Avtomobilski gigant Magna trka na slovenska vrata, država in občina Hoče-Slivnica pa hitita s pripravo vsega potrebnega za začetek izvedbe. O vplivu tovarne na okolje in življenje ljudi v Hočah in okolici bomo govorili z gosti iz občin, civilne pobude in organizacije, ki se ukvarja s trajnostnim razvojem Slovenije. Obšli ne bomo niti napovedanega krčenja Rogoškega gozda. Voditelj Studia ob 17ih bo Aleks Horvat.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Izsiljevalski virus WannaCry je konec tedna prizadel več kot 200 tisoč tarč v več kot 150-ih državah, tudi v Sloveniji. Strokovnjaki danes pričakujejo nov val okužb, saj bodo številni prižgali svoje službene računalnike. Tarče so sicer računalniki z neposodobljenim operacijskim sistemom Windows. Kako je mogoče, da številna podjetja, bolnišnice, trgovske družbe in celo nekatere vladne ustanove ne posodabljajo programske opreme? Kako ranljivi so sicer operacijski sistemi? Kaj svetujejo kibernetski strokovnjaki? Kako se bomo v svetu povezanih naprav zaščitili pred takšnimi napadi? Odgovori v današnjem Studiu ob 17-ih z voditeljico Urško Henigman.
Filozof Mladen Dolar je že pred dnevi zapisal, da se mu zdi ponavljajoče se uvrščanje Bartolovega Alamuta med obvezno maturitetno branje škandal; Inštitut za javno zdravje je opozoril, da je naslov maturitetnega eseja “Samomor kot izhod iz družbenega kolesja” z javnozdravstvenega vidika neprimeren. Gostje v Studiu ob 17-ih bodo zato razmišljali o izbiri maturitetnega dela, branju dijakov, kaj je kanon, zakaj je dragocen in kako ga sprejemajo mladi. Voditelj bo Marko Golja.
Demenca je danes kot epidemija, saj se število bolnikov zaradi staranja prebivalstva močno povečuje, bolezen pa spremlja velika stiska svojcev. Odkrijejo jo pozno, zato je tudi zdravljenje manj učinkovito. O problematiki te bolezni in novem raziskovalno-presejalnem projektu zgodnjega odkrivanja demence Adam v današnjem Studiu ob 17-ih s strokovnjaki in voditeljico Lucijo Fatur.
Učenci šestih in devetih razredov so preverili svoje znanje na nacionalnem preverjanju znanja. Prihodnjo pomlad to najverjetneje čaka še učence tretjih razredov. Zakaj tudi njih? Kako je s tem v tujini? O smiselnosti nacionalnega preverjanja znanja bodo v Studiu ob 17-ih na Prvem govorili strokovnjaki za šolstvo, predstavniki staršev in učiteljev.
Deveti maj je tudi praznik mesta Ljubljana. Na ta dan se običajno spomnimo na prehojeno pot in sklenemo zaveze za prihodnje. Bo Ljubljana v tem letu res eno samo gradbišče, bomo kmalu dobili avtobusno postajo, kaj bo z nedokončanimi objekti? Kako pomembna je prestolnica pri oblikovanju državne politike? O tem in še čem bomo govorili v današnjem Studiu ob 17-ih, ki ga bo vodil Marjan Vešligaj.
Francois Hollande odhaja iz Elizejske palače. Ob kritikah na račun vodenja države ni vnovič kandidiral, s svojim delom prav tako ni uspel tlakovati poti do predsedniškega položaja kandidatu iz vrst socialistov. A z aferami Francoisa Fillona je pogorela tudi kandidatura druge najmočnejše uveljavljene stranke, republikanske. Francozom, ki so enotni, da je treba najti odgovore na izzive varnosti, gospodarstva, priseljevanja, globalizacije in na novo izoblikovati mednarodno vlogo Francije, je v novi etapi super-volilnega evropskega leta tako ostala izbira povsem nasprotujočih si pristopov k tem izzivom. Poosebljata jih voditeljica radikalne Nacionalne fronte Marine Le Pen in neodvisni sredinski Emmanuel Macron. O Franciji po predsedniških volitvah v ponedeljkovem Studiu ob 17-ih. Voditelj bo Luka Robida.
Medtem ko več kot 700 milijonov ljudi po svetu nima dostopa do pitne vode, se pri nas na srečo z vodo, ki priteče iz pipe, še lahko brez skrbi odžejamo. Kdaj je pitna voda zdravstveno ustrezna? Kdo mora vodo nadzirati in kako to počnejo? Kateri so največji onesnaževalci pitne vode in kakšno vodo pijejo v Podravju, ki velja za eno naših večjih kmetijskih območij, boste izvedeli v Studiu ob 17-ih. Oddajo pripravlja Nataša Kuhar.
Kakšen je dejanski politični program predsednika Združenih držav Donalda Trumpa? Kako hoče spremeniti ameriško družbo in razmerja sil v svetovni politiki? Katere cilje dejansko zasleduje njegova administracija? Ali je Trump, ki se je na predvolilnih shodih v glavnem ogibal preveč konkretnih predlogov in svoje volivce nagovarjal predvsem z načelnimi obljubami o tem, kako bo Združenim državam povrnil nekdanjo moč, že razkril svoje karte in pokazal, katere politične rešitve bo dejansko zasledoval?
Neveljaven email naslov