Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Koroška velja za butično turistično destinacijo. Lani so turizem popolnoma odnesle uničujoče poplave; to je za severno regijo, ki je daleč stran od ustaljenih turističnih poti, še posebno velik izziv. Kako se znajdejo na poti okrevanja? Obiskovalci so se v regijo vrnili. Še posebno te dni, ob največji koroški prireditvi K24. Gre za skrajno tekaško preizkušnjo, ki poveže tako prostovoljce kot ponudnike v Mežiški dolini. In prav ta daje zagon tudi letošnji turistični sezoni. Od neposredno vpletenih boste lahko slišali, kaj se dogaja na oddaljenih stezicah slovenskih dvatisočakov in kako pomembno je, da tudi s tovrstnimi zahtevnimi športnimi preizkušnjami ohranjamo turizem v butični regiji. Z gosti v studiu bomo odkrivali, kako so povezali turistične ponudnike in navsezadnje, koliko vztrajnosti je potrebne, da tekači premagajo 10 tisoč višinskih metrov v manj kot 24 urah.
Sogovorniki bodo:
Primož Vodovnik, vodja projektov Regionalna razvojna agencija Koroška
Klemen Pušnik, vodja tekmovanja K24
Jon Lihteneger Vidmajer, tekmovalec in rekorder 100-kilometrske trase
Marko Kuzman, Podzemlje Pece
4546 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Koroška velja za butično turistično destinacijo. Lani so turizem popolnoma odnesle uničujoče poplave; to je za severno regijo, ki je daleč stran od ustaljenih turističnih poti, še posebno velik izziv. Kako se znajdejo na poti okrevanja? Obiskovalci so se v regijo vrnili. Še posebno te dni, ob največji koroški prireditvi K24. Gre za skrajno tekaško preizkušnjo, ki poveže tako prostovoljce kot ponudnike v Mežiški dolini. In prav ta daje zagon tudi letošnji turistični sezoni. Od neposredno vpletenih boste lahko slišali, kaj se dogaja na oddaljenih stezicah slovenskih dvatisočakov in kako pomembno je, da tudi s tovrstnimi zahtevnimi športnimi preizkušnjami ohranjamo turizem v butični regiji. Z gosti v studiu bomo odkrivali, kako so povezali turistične ponudnike in navsezadnje, koliko vztrajnosti je potrebne, da tekači premagajo 10 tisoč višinskih metrov v manj kot 24 urah.
Sogovorniki bodo:
Primož Vodovnik, vodja projektov Regionalna razvojna agencija Koroška
Klemen Pušnik, vodja tekmovanja K24
Jon Lihteneger Vidmajer, tekmovalec in rekorder 100-kilometrske trase
Marko Kuzman, Podzemlje Pece
Najprej uganka: kolikokrat v dobrih dvajsetih letih so slovenski dijaki pisali maturitetni esej iz materinščine o literarnem delu slovenske avtorice? Pravilen odgovor je: niti enkrat. Zato bo tokratni Studio ob 17-ih namenjen mestu slovenskih književnic v učnem programu in na maturi. Ali bosta prišla predstavnika Državnega izpitnega centra in Zavoda za šolstvo, še ni jasno. Oddaja zagotovo bo. Voditelj Marko Golja.
Smo pred vrati revolucije, o kateri ne vemo nič? Roboti in druga umetna inteligenca utegnejo v nekaj letih zavzeti storitvene dejavnosti. Bomo ljudje kot delavci kmalu povsem odveč? O tem v Studiu ob 17ih.
Nekoč praznik delavk in delavcev, 1. maj, je danes praznik z negativnim prizvokom. Zloraba dela se dogaja na vseh delovnih področjih. Prekarni delavci se med drugim srečujejo z nerednimi plačili, izkoriščanjem in šibko socialno ureditvijo življenja. Kot kaže, se problematika le širi in poglablja, kapitalistični zublji pa ob tem radikalno načenjajo vse posameznikove pravice do dostojnega življenja. O tem bomo govorili z gosti v tokratnem Studiu ob 17-ih. Voditeljica bo Simona Kopinšek.
Število ladij, ki pristajajo na potniškem terminalu v Kopru, se iz leta v leto povečuje. Letošnja sezona se je že začela konec februarja, končala pa se bo v prvi polovici novembra. Letos bo k nam po morski poti prišlo 70 ladij in približno 75 tisoč potnikov. Oddajo bodo sooblikovali vodja potniškega terminala v Luki Koper Bojan Babič, Jana Tolja iz Mestne občine Koper in Janez Maček iz pomorsko-turistične agencije Atlas Ekspress. Voditelj bo Lado Bandelj.
Okoljska, socialna in varnostna vprašanja se v sodobnem svetu vse bolj zaostrujejo. Vtis je, da obstoječe politične elite in institucije na te izzive nimajo pravih odgovorov. Kako bi lahko v polje javne politične razprave plodno posegli običajni ljudje? Tako, da bi volili povsem nove stranke? Da bi se organizirali na spletnih omrežjih? Da bi odšli na ulice? Morda kako drugače? Odgovor iščemo v četrtkovem Studiu ob 17-ih z Goranom Deklevo.
Z mladimi in s profesorico slovenščine smo se pogovarjali o Alamutu in Krasnem novem svetu ter o tem, kako se lotiti pisanja eseja. Kako se esej ocenjuje, kako si razdeliti čas pisanja, kaj vključiti v uvod, kaj v zaključek? V čem sta si romana podobna in kakšen družbeni sistem vsak izmed njiju opisuje?
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vremenske razmere kmetovalcem iz leta v leto povzročajo sive lase. V skrbi za pridelke in preživetje so zlasti poljedelci in sadjarji ter vinogradniki precej nemočni v boju z neurji, pozebo, poplavami ali sušo. Slednja letos predvsem v Pomurju že kaže zobe, zato je spet zelo aktualno tudi namakanje. Kako ga ob pomanjkanju vode v naši najbolj kmetijski regiji zagotoviti, bodo morali odločiti pristojni v državi, pridelovalci hrane pa bodo morali še več pozornosti nameniti obdelavi plodnih tal. O suši in namakanju v kmetijstvu bomo govorili v današnji oddaji Studio ob 17-h, ki jo bo iz našega dopisništva v Murski Soboti vodila Lidija Kosi.
Vrhunski šport je že pred desetletji prešel tisto kritično mejo, ko je bilo mogoče govoriti le o ljubiteljskem ukvarjanju in kratki epizodi v življenju športnika. Dolžnost in odgovornost odraslih sta, da uveljavljajo pozitivne vrednote športa. Pa jih? Ali trenerji, starši, organizacije in navsezadnje družba odigrajo svojo, tudi vzgojno vlogo? Ali jih pri doseganju rezultatov mladih športnikov ženeta izključno pohlep in dokazovanje? O nasilju v športu, predvsem prikritem, bo Uršula Majcen z gosti govorila v današnjem Studiu ob 17h.
Časi, ko so nam policisti ob prestopu meje, če smo od daleč pokazali slovenske oziroma evropske dokumente, zgolj pomahali, so minili. Evropska uredba, ki velja od sedmega aprila, zahteva sistematični nadzor vseh potnikov: to pomeni predvsem dolge čakalne dobe, na katere se bomo morali očitno navaditi. O novih razmerah pri prehajanju naše južne meje, pa v Studiu ob 17-ih z gosti.
Zmanjševanje proračunskih sredstev, stopnjevanje odvisnosti od trga, prežetost z birokracijo, ogroženost znanosti kot ene od temeljnih družbenih vrednot, negotova prihodnost mladih v znanosti … Vse to je izzvalo pobudo za tako imenovani March for Science. Ta bo v soboto v Washingtonu ob svetovnem dnevu Zemlje povezal več tisoč ljudi v pohodu za znanost. Pridružuje se mu približno 600 mest po svetu, tudi Ljubljana s shodom za znanost. O ključnih ovirah, ki pestijo znanost pri nas, v Studiu ob 17h z voditeljico Majo Ratej.
S potrditvijo ustavnih sprememb v 80-milijonski muslimanski Turčiji se bo parlamentarna republika preoblikovala v predsedniški sistem, vse pristojnosti pa bodo šle v roke enega človeka. Ali bo predsednik Redžep Tajip Erdogan, ki je napovedal uvedbo smrtne kazni, to izkoristil za dokončen obračun s svojimi nasprotniki, bo Turčija zapustila pot demokratičnih sprememb, s kom se bo povezala in kako bo to vplivalo na njen odnos do evroatlantskih povezav? O tem v Studiu ob 17-ih.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Del zdravstvene reforme je tudi zakon, ki ureja področje koncesij. Kje in zakaj se zatika? Od predstavitve izhodišč je minilo že skoraj dve leti, a zakon še vedno ni prišel niti na vlado. Kako bosta ločena javno in zasebno zdravstvo, katere spremembe se obetajo obstoječim koncesionarjem, kaj bo z dvoživkami? O tem, kako naj bi bile urejene koncesije po novem, v Studiu ob 17-ih. Voditeljica bo Snežana Ilijaš.
Ni ne značajska šibkost niti pomanjkljivost, kot jo želijo označiti nekateri. Je huda bolezen, ki prizadene več kot 300 milijonov ljudi na svetu. Osrednja tema svetovnega dne zdravja je bila depresija, za katero sta značilni dolgotrajna žalost in izguba zanimanja za dejavnosti, v katerih sicer uživamo, ob tem pa je ovirano tudi naše vsakdanje delovanje. Zakaj o tej duševni motnji redko govorimo na glas? So predsodki o antidepresivih upravičeni? O vsem tem z gosti in voditeljico S17 Tino Lamovšek.
Slovenski filmski arhiv hrani več tisoč filmov, toda kadar si želimo ogledati kako slovensko filmsko klasiko, je to pravi izziv. Večina slovenskih filmov je namreč še vedno dostopna le na filmskih trakovih. Digitalizaciji in restavraciji filmske dediščine namenjajo pozornost na mednarodnem simpoziju v Ljubljani, osvetlili pa ju bomo tudi z gosti v Studiu ob 17h. Voditelj oddaje bo Urban Tarman.
Več milijard dolgov, ki jih je hrvaški Agrokor med drugim porabil tudi za nakup Mercatorja, so koncern potisnile na rob propada. Zapleti okoli reševanja Agrokorja vse bolj majejo hrvaško gospodarstvo, primer odpira širša politična in celo geostrateška vprašanja. Kaj bi Mercatorju prineslo načrtovano prestrukturiranje koncerna in kako varen je v resnici pred posledicami propada Agorkorja? Bomo Slovenci plačali tudi nespametne poteze hrvaškega tajkuna Ivice Todorića? O tem v Studiu ob 17-ih.
Ameriški vojaški napad na sirsko vojaško letališče režima Bašarja Al Asada, ki ga Washington obtožuje torkovega napada s kemičnim orožjem, je prelomnica v sirskem konfliktu. Kakšne bodo posledice, kako bo vplival na razmerje sil v Siriji in na ameriško-ruske odnose? Bodo temu napadu sledili novi?
Apetiti po zakupu plodne zemlje so veliki in dobre zemljiške politike ni. Komu bo dala prednost država z reformo, če ima pred seboj cilj samooskrbe s hrano? Kdaj si bo upala zagristi v to politično občutljivo področje? Odgovore bomo iskali v Studiu ob 17-ih.
Zemeljski plazovi kot posledica obilnega deževja v Kolumbiji, huda suša, ki pesti še zlasti vzhodni del Afrike in je najhujša v zadnjih 60-ih letih, več milijonov ljudi pa je ogroženih zaradi pomanjkanja vode in hrane. Veliko težav je posledica podnebnih sprememb, poleg tega številna območja pretresajo konflikti. O tem in vprašanju, kaj naj stori mednarodna skupnost, v današnjem Studiu ob 17-ih; voditeljica bo Rajka Pervanje.
Neveljaven email naslov