Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Koroška velja za butično turistično destinacijo. Lani so turizem popolnoma odnesle uničujoče poplave; to je za severno regijo, ki je daleč stran od ustaljenih turističnih poti, še posebno velik izziv. Kako se znajdejo na poti okrevanja? Obiskovalci so se v regijo vrnili. Še posebno te dni, ob največji koroški prireditvi K24. Gre za skrajno tekaško preizkušnjo, ki poveže tako prostovoljce kot ponudnike v Mežiški dolini. In prav ta daje zagon tudi letošnji turistični sezoni. Od neposredno vpletenih boste lahko slišali, kaj se dogaja na oddaljenih stezicah slovenskih dvatisočakov in kako pomembno je, da tudi s tovrstnimi zahtevnimi športnimi preizkušnjami ohranjamo turizem v butični regiji. Z gosti v studiu bomo odkrivali, kako so povezali turistične ponudnike in navsezadnje, koliko vztrajnosti je potrebne, da tekači premagajo 10 tisoč višinskih metrov v manj kot 24 urah.
Sogovorniki bodo:
Primož Vodovnik, vodja projektov Regionalna razvojna agencija Koroška
Klemen Pušnik, vodja tekmovanja K24
Jon Lihteneger Vidmajer, tekmovalec in rekorder 100-kilometrske trase
Marko Kuzman, Podzemlje Pece
4546 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Koroška velja za butično turistično destinacijo. Lani so turizem popolnoma odnesle uničujoče poplave; to je za severno regijo, ki je daleč stran od ustaljenih turističnih poti, še posebno velik izziv. Kako se znajdejo na poti okrevanja? Obiskovalci so se v regijo vrnili. Še posebno te dni, ob največji koroški prireditvi K24. Gre za skrajno tekaško preizkušnjo, ki poveže tako prostovoljce kot ponudnike v Mežiški dolini. In prav ta daje zagon tudi letošnji turistični sezoni. Od neposredno vpletenih boste lahko slišali, kaj se dogaja na oddaljenih stezicah slovenskih dvatisočakov in kako pomembno je, da tudi s tovrstnimi zahtevnimi športnimi preizkušnjami ohranjamo turizem v butični regiji. Z gosti v studiu bomo odkrivali, kako so povezali turistične ponudnike in navsezadnje, koliko vztrajnosti je potrebne, da tekači premagajo 10 tisoč višinskih metrov v manj kot 24 urah.
Sogovorniki bodo:
Primož Vodovnik, vodja projektov Regionalna razvojna agencija Koroška
Klemen Pušnik, vodja tekmovanja K24
Jon Lihteneger Vidmajer, tekmovalec in rekorder 100-kilometrske trase
Marko Kuzman, Podzemlje Pece
Projekt Drugi tir močno razdvaja strokovno in politično javnost. V državnem zboru čakata na obravnavo dva na prvi pogled nezdružljiva predloga zakona. Kateri bo prevladal? Kako poteka pogovor med ministrstvom za infrastrukturo in civilno pobudo? Bomo drugi tir zgradili z udeležbo Madžarske? Bodo slišane pripombe Luke Koper? Je ocenjena vrednost proge realna ali prenapihnjena? Vabljeni k poslušanju Studia ob 17-ih z voditeljico Majo Derčar.
Skupina srbskih politikov, zbranih okrog Aleksandra Vučića, je pred dobrim desetletjem izstopila iz vrst Šešljeve radikalne stranke in napovedala novo evropsko usmeritev Srbije. Evropa do danes še ni odprla vrat zadnji skupini balkanskih držav. Srbija pa je medtem zunaj evro-atlantskih povezav postala strateško zelo zanimiva partnerica tudi za druge povezave. Je to grožnja ali priložnost za Balkan? – O tem in o vprašanju, kaj je drugače po včerajšnjih predsedniških volitvah, bomo govorili v Studiu ob 17-ih, ki ga bo vodil Marjan Vešligaj.
Ali naše osrednje letališče, ki občuti težave Adrie Airways, stopiclja za bližnjimi letališči? Ga prehitevajo okoliški konkurenti, denimo Zagreb, Benetke in Trst, zlasti z rastjo nizkocenovnih prevoznikov? Kakšna je letalska povezanost Slovenije, kako slabe letalske povezave vplivajo na poslovanje turističnih agencij in kako se te prilagajajo – o tem v Studiu ob 17ih z voditeljico Aljano Jocif.
Pred vrati je zakon o izvrševanju proračuna, ki med drugim tudi določa povprečnino v višini 533,5 evra. Ministrstvo za finance pravi, da s takšnim zneskom sledi pobudi občin, te pa vračajo žogico, češ da bi za normalno delovanje potrebovali še najmanj dodatnih 6 evrov na prebivalca. Zakaj ne najdejo soglasja? Kakšni izzivi čakajo občine in kako se bo povprečnina gibala v prihodnje? O tem v današnjem Studiu ob 17-ih z voditeljem Danijelom Poslekom.
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske bo uradno sprožilo pogajanja o izstopu iz Evropske unije. To bo velik udarec zanjo, zaradi nameravanega škotskega referenduma o odcepitvi pa bo imelo hude posledice tudi za britansko notranjo politiko. Pogajanja o britanskem izstopu iz Unije bodo dolgotrajna in zapletena, predvsem na gospodarskem področju.
Vas zanima, kdaj se bodo posojila podražila oziroma kdaj se bodo obresti na depozite zvišale? Obdobje zgodovinsko nizkih, celo negativnih obrestnih mer se v Evropi počasi poslavlja. Gospodarska rast je okrepljena, inflacija raste, razlogov za vztrajanje pri ničelnih obrestih tako rekoč ni več. To se že kaže v poslovnih bankah, kjer posojila s spremenljivo obrestno mero počasi spodrivajo lani izjemno priljubljena posojila s fiksno obrestno mero. Gosti v studiu bodo pojasnili ozadje sprememb na trgu obrestnih mer, vabljeni tudi poslušalci s svojimi vprašanji. Voditeljica bo Urška Jereb Brankovič.
Začeli sta se motoristična in kolesarska sezona, ki ne prinašata le užitkov, ampak tudi nevarnosti. Še zlasti na začetku sezone, ko udeleženci niso vajeni novih prometnih razmer. Poškodbe, ki nastajajo pri motoristih in kolesarjih, so po večini zelo hude, pri vožnji z motorjem je možnost za nesrečo s smrtnim izidom 50-krat večja kot pri vožnji z osebnim avtomobilom. Kateri so vzroki za prometne nesreče, kako poskrbeti za varnost, na kaj naj bodo še posebej pozorni, pa v današnjem Studiu ob 17-ih z voditeljem Robertom Škrjancem.
25. marca mineva 60 let od podpisa ene od temeljnih pogodb evropske povezave, Rimske pogodbe. Z njo se je oblikovalo tako imenovano »trdo« ali »staro« jedro Evrope, sestavljeno iz Francije, Zahodne Nemčije, Italije in trojice držav Beneluksa. Nastala je Evropska gospodarska skupnost, istočasno tudi Evropska skupnost za jedrsko energijo. »Ob tem, ko že več kot 20 let prevzema vodilno vlogo združevanja Evrope, ima Francija za svoj temeljni cilj zagotavljanje miru. Nismo dobili Evrope, imeli smo vojno. Evropa ne bo nastala kar naenkrat ali v skladu z enotnim načrtom. Rastla bo z uresničevanjem konkretnih dosežkov, ki bodo najprej ustvarili pravo solidarnost. Francoska vlada predlaga, da celotna francosko-nemška proizvodnja premoga in jekla v celoti preide pod upravljanje skupnega Visokega organa.« To so besede »očeta Evrope«, Luksemburžana, francoskega premiera Roberta Schumana, izrečene že nekaj let pred podpisom pogodbe o oblikovanju tega ekonomskega in šele kasneje političnega temelja Stare celine. Kakšna je bila Evropa takrat, kaj je zanjo pomenil proces povezovanja in predvsem, kakšna je Evropa danes? Gostje današnjega Studia ob 17-ih so: politologinja dr. Cirila Toplak, ekonomist dr. Vasja Rant, zgodovinar dr. Dušan Nećak, strokovnjak za varnostna vprašanja dr. Klemen Grošelj in generalni direktor za zadeve Evropske unije na MZZ RS David Brozina.
Kako bomo poskrbeli za odpadke iz Jedrske elektrarne Krško? Njihova začasna skladišča so začasna že več kot 30 let, zato so polna. Začela so se pripravljalna dela za trajno odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov v krški Vrbini; kdaj ga bomo v resnici dobili, saj je vlada lokacijo potrdila že pred sedmimi leti? Bo Hrvaška kot solastnica krške elektrarne poskrbela za svojo polovico jedrskih odpadkov? Odgovorila ni niti na ponudbo o skupnem odlaganju na krški lokaciji.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Koalicijska drama v zvezi z imenovanjem dveh novih nadzornikov Slovenskega državnega holdinga se nadaljuje. Če ima politika vidno vlogo pri imenovanju tistih, ki bedijo nad holdingom državnega premoženja, pa se zastavlja vprašanje, kakšna je njena vloga pri menjavah v posameznih podjetjih. Je Slovenija v zadnjih letih napredovala v strokovni presoji kandidatov? Kako velik vpliv imajo mreže? Kakšne so posledice, če se v vprašanja gospodarskega upravljanja vmešava politika? O tem v Studiu ob 17-ih z voditeljico Majo Derčar.
Podoba obale med Koprom in Izolo bo kmalu zelo drugačna. Že z današnjim dnem se zapira precejšnji del obalne ceste. Prizadevanja, da bi promet nadomestile druge, prijetnejše vsebine, so stara že več desetletij. Predstavili jih bomo v Studiu ob 17-ih, v katerem bomo govorili o načrtih z omenjenim območjem ter o predvidenih rešitvah odprtih vprašanj v zvezi s prometom na Obali. Voditeljica bo Jasna Preskar.
Zlikovci danes v otroške sobe ne prihajajo skozi vrata, ampak prek interneta, zato se moramo tako starši kot otroci zavedati, kaj pomeni odgovorna uporaba novih tehnologij in spleta. Katera pravila moramo upoštevati, kako zaščitimo svoje otroke, predvsem pa, kako ravnati, če ti postanejo posredna ali neposredna žrtev spolnih zlorab? O tem v Studiu ob 17-ih z gosti. Voditelj bo Robert Škrjanc.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
»Na teren – bližje ljudem«. To je moto reorganizacije centrov za socialno delo. Kaj bo nova organizacijska struktura prinesla uporabnikom? Kdaj bo država začela izdajati odločbe o letnih socialnih prejemkih, kot so otroški dodatek, državna štipendija in subvencije za znižano plačilo vrtca? Kakšna bo vloga socialnih aktivatorjev v centrih? Na ta in druga vprašanja bodo v tokratnem Studiu ob 17-tih odgovorili predstavniki centrov za socialno delo, socialne zbornice in ministrstva, pristojnega za socialo.
Turčija je zamrznila odnose na visoki ravni z Nizozemsko zaradi prepovedi nastopa turških ministrov na političnih zborovanjih turških izseljencev. Poleg tega obtožuje Nemčijo terorizma in grozi z odprtjem balkanske begunske poti. V kaj lahko preraste spor, se lahko grožnje spremenijo v realnost? O tem v današnjem Studiu ob 17-ih.
Vrh obrambnega ministrstva in vojske je predsedniku Borutu Pahorju kot poveljniku oboroženih sil poročal o pripravljenosti naše vojske. Ta je dobila negativno oceno tudi tokrat, tako kot že od leta 2012 naprej. Bo vojska ob takšnem razvoju in financiranju sploh še kdaj dobila pozitivno in kaj take ocene pomenijo za njen nadaljnji razvoj in pripravljenost ter našo varnost, tudi v okviru Severnoatlantskega zavezništva? Odgovore na to bomo iskali v Studiu bo 17-ih.
Vrata odpirajo večgeneracijski centri; njihov namen je povezati lokalno prebivalstvo in poskrbeti za boljšo socialno sliko najbolj ranljivih skupin. Ali sta naša družba in država pripravljeni na izzive dolgožive družbe, kakšen je medgeneracijski dialog? V Studiu ob 17-ih z voditeljico Urška Valjavec.
Življenjske razmere v romskih naseljih, predvsem na Dolenjskem, so nemogoče – kljub zakonu, s katerim se država v Evropi rada pohvali in ki že od začetka razdvaja romsko skupnost. Zdaj v parlament prihaja nov predlog; kaj prinaša in kdaj bodo romska naselja v Sloveniji enaka naseljem večinskega prebivalstva, v današnjem Studiu ob 17-ih z voditeljico Eniso Brizani.
Neveljaven email naslov