Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Koroška velja za butično turistično destinacijo. Lani so turizem popolnoma odnesle uničujoče poplave; to je za severno regijo, ki je daleč stran od ustaljenih turističnih poti, še posebno velik izziv. Kako se znajdejo na poti okrevanja? Obiskovalci so se v regijo vrnili. Še posebno te dni, ob največji koroški prireditvi K24. Gre za skrajno tekaško preizkušnjo, ki poveže tako prostovoljce kot ponudnike v Mežiški dolini. In prav ta daje zagon tudi letošnji turistični sezoni. Od neposredno vpletenih boste lahko slišali, kaj se dogaja na oddaljenih stezicah slovenskih dvatisočakov in kako pomembno je, da tudi s tovrstnimi zahtevnimi športnimi preizkušnjami ohranjamo turizem v butični regiji. Z gosti v studiu bomo odkrivali, kako so povezali turistične ponudnike in navsezadnje, koliko vztrajnosti je potrebne, da tekači premagajo 10 tisoč višinskih metrov v manj kot 24 urah.
Sogovorniki bodo:
Primož Vodovnik, vodja projektov Regionalna razvojna agencija Koroška
Klemen Pušnik, vodja tekmovanja K24
Jon Lihteneger Vidmajer, tekmovalec in rekorder 100-kilometrske trase
Marko Kuzman, Podzemlje Pece
4546 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Koroška velja za butično turistično destinacijo. Lani so turizem popolnoma odnesle uničujoče poplave; to je za severno regijo, ki je daleč stran od ustaljenih turističnih poti, še posebno velik izziv. Kako se znajdejo na poti okrevanja? Obiskovalci so se v regijo vrnili. Še posebno te dni, ob največji koroški prireditvi K24. Gre za skrajno tekaško preizkušnjo, ki poveže tako prostovoljce kot ponudnike v Mežiški dolini. In prav ta daje zagon tudi letošnji turistični sezoni. Od neposredno vpletenih boste lahko slišali, kaj se dogaja na oddaljenih stezicah slovenskih dvatisočakov in kako pomembno je, da tudi s tovrstnimi zahtevnimi športnimi preizkušnjami ohranjamo turizem v butični regiji. Z gosti v studiu bomo odkrivali, kako so povezali turistične ponudnike in navsezadnje, koliko vztrajnosti je potrebne, da tekači premagajo 10 tisoč višinskih metrov v manj kot 24 urah.
Sogovorniki bodo:
Primož Vodovnik, vodja projektov Regionalna razvojna agencija Koroška
Klemen Pušnik, vodja tekmovanja K24
Jon Lihteneger Vidmajer, tekmovalec in rekorder 100-kilometrske trase
Marko Kuzman, Podzemlje Pece
Ponudba študijskih mest in programov je izjemno bogata. Fakultete bodočim študentom obljubljajo kakovosten študij in zaposljivost, a se mladi pred odločitvijo, kam po srednji šoli, velikokrat znajdejo v primežu želja in vpisnih omejitev. O možnostih, pogojih, vpisu in programskih novostih v Studiu ob 17ih z Natašo Lang.
»Ali deset izgubljenih življenj na dan ni dovolj nujen razlog za sprejetje zaostrene protitobačne zakonodaje?« se je ob predstavitvi zakona vprašala ministrica. Nekateri predlogi so namreč že naleteli na nasprotovanje. Kakšne spremembe torej prinaša nov tobačni zakon? Ali se nam obetajo dodatne podražitve? Zakaj se tobačna industrija upira enotni embalaži? Ali je s prepovedmi sploh mogoče zmanjšati delež kadilcev in od kajenja odvrniti mlade? O tem v Studiu ob 17-ih, voditelj bo Iztok Konc.
Zakaj je na Zavodu za zaposlovanje blizu 100 tisoč brezposelnih, Revoz pa jih ne najde 300? Težave bodo imeli tudi prihodnji zaposlovalci Yaskawa in Magna. Z njimi se sicer spopada že skoraj polovica podjetij. Smo izobraževali ljudi, ki jih ne potrebujemo, so krivi slabi delovni pogoji, prenizke plače, previsoke socialne pomoči? O strukturnem neskladju na trgu dela v današnjem Studiu ob 17-ih z voditeljico Alenko Terlep.
Novi ameriški predsednik Donald Trump se drži svojega predvolilnega programa in v Združenih državah izvaja osupljive spremembe. Najbolj sta javnost razburila ukaz o graditvi zidu na meji z Mehiko ter začasna prepoved vstopa v Združene države beguncem in državljanom iz sedmih po večini muslimanskih držav. Zaradi tega so izbruhnile demonstracije, a Trump ne popušča in se ne namerava ustaviti. V Studiu ob 17-ih z voditeljem Tomažem Gerdenom.
Vprašanje zaščite terana je postalo vroče konec leta 2016, ko je Slovenija dobila neuradno informacijo, da bo Evropska komisija kljub njenemu nasprotovanju hrvaškim pridelovalcem vina po zelo nenavadni poti – z delegiranim aktom – omogočila delno uporabo imena teran. Sprejemanje tega akta so že začeli in Slovenija ga ne more preprečiti. Kdo se je s kom o teranu dogovarjal »pod mizo«, kdo je naredil napako in zakaj bo Slovenija zaradi terana tožila Evropsko komisijo? O vsem tem z gosti Studia ob 17h voditeljica Jernejka Drolec.
Slovenska podjetja, ki prodajajo svoje storitve v Avstriji, so od prvega januarja letos pod budnim očesom avstrijskih inšpekcijskih služb. Naša severna soseda je namreč zaostrila zakon proti plačilnemu in socialnemu dampingu. Več kot 120 slovenskih podjetij zdaj svojo pravico išče pred Evropsko komisijo. O tem, s kakšnimi argumenti, kakšne so kazni za kršitelje in kako jim pri tem pomaga naša država, v današnjem Studiu ob 17-ih.
Francoski socialisti so sinoči izbrali svojega kandidata, s katerim tri mesece pred predsedniškimi volitvami vstopajo v predvolilno kampanjo. Zdaj so torej znana vsa imena, ki imajo največ možnosti, da po petih letih v Elizejski palači nasledijo Francoisa Hollanda.(IZJAVA) O njegovi politični zapuščini, o tem, kje je Francija danes in kam bi jo radi popeljali kandidati za najvišji politični položaj v tej državi, z gosti v današnjem Studiu ob 17-ih.
Ob dnevu spomina na žrtve holokavsta se bomo v Studiu ob 17ih spraševali, koliko smo se Evropejci sploh naučili iz te najbolj krvave epizode evropske zgodovine. Sploh še hočemo slišati svarilo iz preteklosti ali pa nam je usojeno ponavljati celo najbolj krvave napake? Oddajo pripravlja Goran Dekleva.
Arhitekta Jožeta Plečnika uvrščamo med 10 najboljših arhitektov prve polovice 20-tega stoletja, spada med tri največje češke arhitekte 20-tega stoletja, nekateri strokovnjaki pa ga ob Francetu Prešernu označujejo za največjega slovenskega umetnika. Na vrednost njegovih del bodo pri nas opozorili z dogajanjem ob Plečnikovem letu, več dogodkov pa bo vse leto potekalo tudi v Pragi. Kaj dela Plečnika tako izjemnega, se bomo spraševali v tokratnem Studiu ob 17-ih. Oddajo bo vodil Aleksander Čobec.
Ste kdaj razmišljali o tem, da bi postali darovalec organov? Potreben je samo pritrdili odgovor, da vplivamo ne samo na izboljšanje kakovosti življenja nekoga, ki potrebuje nov organ, ampak v nekaterih primerih tudi na njegovo preživetje. Številni, ki jim odpoveduje določen organ, namreč bijejo bitko s časom, saj število bolnikov, potrebnih tovrstnih operacij, narašča, po drugi strani pa primanjkuje število organov, ki so na voljo za tovrstno zdravljenje. Marsikdo operacije ne dočaka. Zakaj se o tej tematiki Slovenci ne pogovarjamo več? Bi drugačna zakonodaja izboljšala situacijo? O tem v oddaji Studio ob 17h z voditeljico Tino Lamovšek.
Potem ko smo pred enim tednom v Studiu ob 17-ih gostili premiera Mira Cerarja, bodo danes z nami predstavniki opozicijskih strank. Pogovarjali se bomo o migracijah in razgrnili opozicijska stališča do negotove prihodnosti Evrope, slovensko-hrvaških odnosov in zdravstvene reforme. Zanimalo nas bo tudi, ali so v opozicijskih strankah pripravljeni na predsedniške volitve.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Združene države dobivajo novega predsednika. Presenetljivi zmagovalec predsedniških volitev, milijarder Donald Trump, bo zamenjal Baracka Obamo, ki se poslavlja po osmih letih. Kakšna je zapuščina tega demokratskega predsednika in kaj bo spremenil njegov republikanski naslednik? Donald Trump je že napovedal številne spremembe, zamenjal bo Obamov zdravstveni sistem, tudi na zunanjepolitičnem področju se obeta drugačna ameriška politika. Inavguracijo prav tako spremljamo in komentiramo na našem Prvem programu.
Bomo v zameno za varnost poteptali temelje pravne države in človekove pravice? To vprašanje odpira predlagani zakon o tujcih, ki močno razburja tako domačo kot tujo strokovno javnost, mnenja pa so deljena tudi v politiki. Po številnih kritikah naših pravnih strokovnjakov in nevladnih organizacij, da so spremembe zakona v nasprotju z ustavo ter več evropskimi in mednarodnimi standardi, so se na to ostro odzvali tudi v tujini.
Pred ministrstvom za delo danes protestirajo delavci, ki delajo na zahtevnih in zdravju škodljivih delovnih mestih. Z novim letom je namreč začel veljati nov pokojninski načrt poklicnega zavarovanja, ki prinaša znižane prispevne stopnje. Bo zato premalo denarja za njihove pokojnine, so njihovi strahovi utemeljeni? Na podlagi katerih izračunov je bila določena prispevna stopnja? Več v Studiu ob 17-ih z voditeljico Urško Valjavec.
Bi nov zakon o tujcih omejil človekove pravice in bi lahko vodil do nezakonitih (kolektivnih) izgonov migrantov in beguncev? Kakšno bo naše javno zdravstvo, koliko pravic bomo imeli in koliko bomo plačevali zanje? Kako je s stabilnostjo javnih financ, ko vlada popušča zahtevam zdravnikov, javnih uslužbencev, občin in upokojencev ter ne nazadnje kako socialna bo država Slovenija – to je le nekaj vprašanj, ki jih bo Drago Balažič v Studiu ob 17ih postavil premieru Miru Cerarju.
Psihoterapevtska dejavnost v Sloveniji je prepuščena sama sebi, tudi šarlatanom, duševnih stisk ljudi pa iz leta v leto več. Smo ena od redkih članic Evropske unije, ki področja nima zakonsko urejenega. V številnih krajih takšna pomoč sploh ni dostopna, čakalne dobe so dolge. Samoplačniške storitve so včasih sporne kakovosti in drage. Predlog zakona je sicer pripravljen že vrsto let, zdaj končno prihaja v parlamentarno obravnavo. O ureditvi psihoterapevtske dejavnosti v Studiu ob 17h z voditeljico Martino Černe.
25 let mineva od mednarodnega priznanja Slovenije, prvo je prišlo s hrvaške strani. 15. januarja 1992 nas je priznala Evropska skupnost, predhodnica današnje Evropske unije. Do konca pomladi tistega leta se je Slovenija jasno izrisala na svetovnem zemljevidu. O tem, kakšna je naša država četrt stoletja po priznanju in kakšna je Evropska unija, s tedanjimi akterji v Studiu ob 17ih.
Zakaj država vnovič uvaja vajeniški sistem šolanja?- Mladi se bodo lahko od jeseni naprej za poklice oblikovalec kovin – orodjar, kamnosek, mizar in gastronom hotelir šolali tudi v vajeniški obliki. Kakšen status bo imel vajenec – bo dijak ali zaposlena oseba? Koliko časa bo preživel pri delodajalcu, koliko v šoli? Kakšne stroške bo imel z njim delodajalec? Na ta in druga vprašanja bodo odgovarjali predstavniki šolskega ministrstva, delodajalcev, srednjih poklicnih šol in mladih.
Slovenija se po gospodarski rasti že nekaj mesecev uvršča v vrh Evropske unije. Po letih krize se je prebudila industrija, pa tudi storitve in gradbeništvo. Prvič po sedmih letih je brez dela manj kot 100 tisoč ljudi. Kako se to odraža v konkretnem poslovanju podjetij, kako pri zaposlovanju in dobičkonosnosti? Kaj lahko stori država za nadaljevanje teh ugodnih smernic, sploh ob visokih stroških dela, ki zmanjšujejo konkurenčnost gospodarstva? O tem v današnjem Studiu ob 17ih Urška Jereb Brankovič z gosti.
Neveljaven email naslov