Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Prostata - skrb vsakega moškega

12.11.2015


Zaradi raka prostate v Sloveniji vsak dan umre en moški, na novo pa ga odkrijejo pri treh.

Rak prostate lahko vznikne že po štiridesetem letu starosti, vendar pa veliko pogosteje za njim zbolevajo moški stari med 50 in 60 let. Čeprav statistika ni ohrabrujoča –  pri nas zaradi raka prostate vsako leto umre več kot 300 moških, več kot 1300 pa jih zboli na novo – pa kanček optimizma bolnikom in njihovim bližnjim vlivajo zagotovila zdravnikov, da je zdravljenje raka prostate vedno bolj uspešno. Sodobna robotska operacija omogoča večjo natančnost kirurškega posega in hitrejše okrevanje, nova biološka zdravila pa ustavijo napredovanje bolezni.

V celjski bolnišnici so izvedli že več kot 1.000 robotskih operacij prostate. V primerjavi s klasičnim posegom je pri robotskem manj bolečin, manjša je tudi izguba krvi, manj je zapletov. Med posegom se poškoduje manj žil in živcev. Okrevanje je zato hitrejše, bivanje v bolnišnici pa krajše. (urolog Sandi Poteko)

Način zdravljenja raka prostate je odvisen od same vrste obolenja, njegove razširjenosti v druge organe in tkiva ter tudi od bolnikove starosti in splošnega zdravstvenega stanja. Kirurški poseg, hormonsko zdravljenje, obsevanje ali kemoterapija – odločitev za zdravnike ni preprosta.

Podatki kažejo, da se pri več kot polovici pacientov zdravniki odločijo za poseg, s katerim prostato popolnoma odstranijo. Sodobna robotska operacija ima pri tem pred klasičnim kirurškim posegom številne prednosti, ki se pokažejo med operacijo in po njej. V Sloveniji za zdaj bolnike s pomočjo robota operirajo le v Splošni bolnišnici Celje. Predstojnik tamkajšnjega Oddelka za urologijo urolog Sandi Poteko izpostavlja, da je gibanje robotskih rok in instrumentov zelo natančno.

Pri klasičnem posegu potrebuje transfuzijo krvi kar polovica bolnikov, pri robotski operaciji, po podatkih iz celjske bolnišnice, pa le slabi trije odstotki. Zato si za nakup robota prizadevajo tudi v ljubljanskem kliničnem centru, čemur pritrjuje urolog Borut Gubina. Predvideva, da ga bodo dobili že v letu 2016.

Z novimi hormonskimi zdravili, tako pa pravi dr. Breda Škrbinc z Onkološkega inštituta, je v zadnjem obdobju bolj učinkovito tudi zdravljenje metastatske oblike raka prostate. Dozdajšnja terapija ustavi napredovanje bolezni za približno dve leti. Ko njeni učinki popustijo, pa imajo zdravniki zdaj na voljo najmanj dve novi hormonski zdravili, ki podaljšata življenje bolnikov.

Ne le v mesecu novembru, prostata naj bo skrb moških vse leto.


Ultrazvok

906 epizod


Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.

Prostata - skrb vsakega moškega

12.11.2015


Zaradi raka prostate v Sloveniji vsak dan umre en moški, na novo pa ga odkrijejo pri treh.

Rak prostate lahko vznikne že po štiridesetem letu starosti, vendar pa veliko pogosteje za njim zbolevajo moški stari med 50 in 60 let. Čeprav statistika ni ohrabrujoča –  pri nas zaradi raka prostate vsako leto umre več kot 300 moških, več kot 1300 pa jih zboli na novo – pa kanček optimizma bolnikom in njihovim bližnjim vlivajo zagotovila zdravnikov, da je zdravljenje raka prostate vedno bolj uspešno. Sodobna robotska operacija omogoča večjo natančnost kirurškega posega in hitrejše okrevanje, nova biološka zdravila pa ustavijo napredovanje bolezni.

V celjski bolnišnici so izvedli že več kot 1.000 robotskih operacij prostate. V primerjavi s klasičnim posegom je pri robotskem manj bolečin, manjša je tudi izguba krvi, manj je zapletov. Med posegom se poškoduje manj žil in živcev. Okrevanje je zato hitrejše, bivanje v bolnišnici pa krajše. (urolog Sandi Poteko)

Način zdravljenja raka prostate je odvisen od same vrste obolenja, njegove razširjenosti v druge organe in tkiva ter tudi od bolnikove starosti in splošnega zdravstvenega stanja. Kirurški poseg, hormonsko zdravljenje, obsevanje ali kemoterapija – odločitev za zdravnike ni preprosta.

Podatki kažejo, da se pri več kot polovici pacientov zdravniki odločijo za poseg, s katerim prostato popolnoma odstranijo. Sodobna robotska operacija ima pri tem pred klasičnim kirurškim posegom številne prednosti, ki se pokažejo med operacijo in po njej. V Sloveniji za zdaj bolnike s pomočjo robota operirajo le v Splošni bolnišnici Celje. Predstojnik tamkajšnjega Oddelka za urologijo urolog Sandi Poteko izpostavlja, da je gibanje robotskih rok in instrumentov zelo natančno.

Pri klasičnem posegu potrebuje transfuzijo krvi kar polovica bolnikov, pri robotski operaciji, po podatkih iz celjske bolnišnice, pa le slabi trije odstotki. Zato si za nakup robota prizadevajo tudi v ljubljanskem kliničnem centru, čemur pritrjuje urolog Borut Gubina. Predvideva, da ga bodo dobili že v letu 2016.

Z novimi hormonskimi zdravili, tako pa pravi dr. Breda Škrbinc z Onkološkega inštituta, je v zadnjem obdobju bolj učinkovito tudi zdravljenje metastatske oblike raka prostate. Dozdajšnja terapija ustavi napredovanje bolezni za približno dve leti. Ko njeni učinki popustijo, pa imajo zdravniki zdaj na voljo najmanj dve novi hormonski zdravili, ki podaljšata življenje bolnikov.

Ne le v mesecu novembru, prostata naj bo skrb moških vse leto.


01.11.2018

Kaj storiti, ko nas preplavijo čustva

Veselje, sreča, jeza, žalost – čustva, ki so pomemben del našega življenja. Ali se znamo z njimi soočiti in jih sprejeti? Za nekatere je rešitev v čuječnosti. To je sposobnost, da se sedanjega trenutka zavedamo sprejemajoče; ne poskušamo ga spremeniti in mu ne ubežati. Mnoge študije razkrivajo pozitivne učinke čuječnosti na naše fizično in psihično počutje. Čuječnost izboljša kakovost življenja, saj dokazano zmanjša stres, tesnobnost in depresivnost. Več pa v oddaji Ultrazvok psihologinja Maja Bajt in zdravnica Tjaša Šubic. Obe vodita tečaje, predavanja in delavnice; čuječnost prakticirata tudi v osebnem življenju. K poslušanju vas vabi Iztok Konc. Foto: Couleur/ Pixabay, cc


25.10.2018

Motnje srčnega ritma

Občutek zbadanja in razbijanja v prsnem košu, slabost ter oslabelost so opozorilni znaki, ki kažejo na nepravilno delovanje srca. Motnje srčnega ritma so v veliki meri posledica nezdravega življenjskega sloga. Dr. Andrej Pernat iz Kliničnega centra v Ljubljani opozarja, da lahko najbolj nevarne aritmije celo ustavijo srce, zato moramo zdravljenje vzeti zelo resno. Kdaj moramo obiskati zdravnika? Kaj pokaže EKG? Kakšno je zdravljenje motenj srčnega ritma? Odgovori v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Pixabay, cc


18.10.2018

Smrtno nevarni strdki v venah

Krvni strdki so vzrok za tri najhujše srčno-žilne zaplete: za srčni infarkt, za možgansko kap in za manj poznano, vendar prav tako pogosto vensko trombembolijo. O njej podrobneje v oddaji Ultrazvok. Kadar namreč krvni strdek iz vene na nogi odpotuje v pljuča, lahko to resno ogrozi bolnikovo življenje. Venska trombembolija je pogostejša po poškodbah in kirurških posegih, povezuje se jo z dolgotrajnim ležanjem v bolniški postelji in z rakavimi obolenji. Več pa specialistka internistka in kardiologinja dr. Tjaša Vižintin Cuderman z Interne klinike UKC Ljubljana in Franc Zalar z Društva za zdravje srca in ožilja. Z obema se je srečal Iztok Konc. Foto: James Heilman, MD/ WikimediaCommons, cc


11.10.2018

Zakaj dietetiki zdaj stavijo na beljakovine

Danes nas mnogi nagovarjajo k povečanju vnosa beljakovin v telo. Po besedah sogovornice tokratne oddaje Ultrazvok pri tem prednjačita zlasti fitnes industrija in industrija prehranskih dopolnil. Pa vendar! Ali nam res primanjkuje beljakovin? V pogovoru z diplomirano dietetičarko Katjo Simić smo se vprašali, kaj o beljakovinah pravijo smernice zdravega prehranjevanja. Kdo, če sploh kdo, bi moral biti pozoren na zadosten vnos beljakovin? In tudi, ali so vegetarijanci in vegani na tem področju res lahko kakorkoli ogroženi. Prisluhnite oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Ulleo/ Pixabay, cc


04.10.2018

Brez strahu na mamografijo

Program DORA je preventivni program zgodnjega odkrivanja raka dojk z mamografijo. V program je na Onkološkem inštitutu v Ljubljani vključena radiologinja Kristijana Hertl, ki pravi, da je mamografija zanesljiva in natančna metoda za ugotavljanje začetnih rakavih sprememb v dojki. Od samega začetka programa, ki sega v leto 2008, so pregledali že več kot 190.000 žensk. Podrobneje o mamografiji v oddaji Ultrazvok. V prostorih DORE v Ljubljani se je z mag. Kristijano Hertl pogovarjal Iztok Konc. Foto: _e.t./ Flickr, cc


27.09.2018

Velik trebuh - veliko tveganje

Dejstva, da je trebušna debelost nevarna bolezen, ne moremo in ne smemo olepšati. Maščobne celice v trebuhu namreč izločajo snovi, ki škodujejo zdravju. Prevelik obseg trebuha poveča verjetnost za srčni infarkt, možgansko kap in sladkorno bolezen. Ta tri obolenja so pogost vzrok smrti v razvitem svetu. Tudi če dodamo še putiko, cirozo jeter, artritis in rakava obolenja, seznam še zdaleč ni zaključen. O tem, kako zelo škodljiva je trebušna debelost, pa tudi o tem, kako se jo rešiti v oddaji Ultrazvok. Iztok Konc se je o trdovratni trebušni debelosti pogovarjal z doc. dr. Mojco Jensterle Sever s Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana. Foto: mohamed_hassan/ Pixabay, cc


20.09.2018

Virus Zahodnega Nila že dolgo v Sloveniji

Prvi letošnji primeri okužb z virusom Zahodnega Nila v Sloveniji so razlog, da smo se za oddajo Ultrazvok srečali z virologinjo akad. prof. dr. Tatjano Avšič Županc, ki vodi osrednji slovenski laboratorij za diagnostiko in dokazovanje okužb z virusom Zahodnega Nila. Ta deluje pod okriljem Medicinske fakultete v Ljubljani. Doktorice Avšič Županc prisotnost virusa pri nas ne preseneča, skrbi pa jo podatek, da je v Evropi zaradi vročice Zahodnega Nila letos umrlo že 90 ljudi. Podrobneje v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Mikadago/ Pixabay, cc


13.09.2018

Slovenska ideja za zdravljenje redke revmatične bolezni

Ker je zdravljenje redkih bolezni zahtevno in kompleksno, vsako novo odkritje hitro odmeva v medicinskih krogih. Nedavni izsledki slovenskih zdravnikov o zdravljenju redke revmatične bolezni tako že pomagajo bolnikom v Franciji. Podrobneje o zapletenem primeru moškega z redkim vnetjem in rešitvijo v slogu znamenitega doktorja Hausa v tokratni oddaji Ultrazvok. Glavno besedo bodo imeli strokovnjaki s Kliničnega oddelka za revmatologijo UKC Ljubljana in njihov vodja revmatolog prof. dr. Matija Tomšič. Z njim se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: TeroVesalainen/ Pixabay, cc


06.09.2018

Zdravljenje vnetja žil zdaj z manj stranskimi učinki

Revmatologi ljubljanskega Kliničnega centra so odkrili nov način zdravljenja pogostega vnetja žil. Bolnikom se tako obeta učinkovita terapija z manj stranskimi učinki. Gre za kronično bolezen, ki prizadene stene žil in lahko povzroči slepoto ter kap. Izsledki slovenskih zdravnikov že odmevajo v domači in tuji strokovni javnosti. Podrobneje pa prof. dr. Matija Tomšič s Kliničnega oddelka za revmatologijo. Za oddajo Ultrazvok se je z njim pogovarjal Iztok Konc. Foto: MMC RTV SLO


30.08.2018

Več demence med sladkornimi bolniki

Pozabljati je človeško – tako bi se glasil znan latinski rek »errare humanum est – motiti se je človeško«, če bi ga preoblikovali za tokratno oddajo Ultrazvok. Tema bo demenca in Alzheimerjeva bolezen. Čeprav se nekaterim zdi, da o njej še vedno tavamo v temi, pa je neodgovorjenih vprašanj vedno manj. Nevrolog doc. dr. Martin Rakuša iz Univerzitetnega kliničnega centra Maribor se je vprašal, kako je demenca povezana s sladkorno boleznijo. In kaj je ugotovil? Prisluhnite oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Geralt/ Pixabay, cc


23.08.2018

Nespečnost je velika nočna mora

Tudi v Sloveniji se soočamo s problemom nespečnosti. Zadnja raziskava je razkrila, da skoraj 60 odstotkov prebivalcev spi manj kot 7 ur na noč oziroma na dan. Kronično pomanjkanje spanja lahko povzroči različne zdravstvene težave – od povišanega krvnega tlaka do depresije. O resnosti problema priča tudi podatek, da Guinnessova knjiga namenoma nič več ne beleži rekordov povezanih s hoteno nespečnostjo, saj je na kocki človekovo zdravje. Več v oddaji Ultrazvok s fiziologom dr. Andražem Stožerjem, ki predava na Medicinski fakulteti v Mariboru. O spanju in nespečnosti se je z njim pogovarjal Iztok Konc. Foto: Luz Adriana Villa/ Flickr, cc


16.08.2018

Klopni meningoencefalitis je zrušil moj svet

Gospod Stanko Martinjak iz Zabreznice na Gorenjskem je potreboval tri leta, da se je sprijaznil s hudimi posledicami po prebolelem klopnem meningoencefalitisu. V bolnišnici in na rehabilitaciji je prebil skoraj leto dni. Danes sicer že samostojno hodi, vendar pa zaradi težav z rokami še vedno potrebuje pomoč bližnjih. Čeprav se zdi, da o klopih in boleznih, ki jih prenašajo, že vsi vse vemo, pa tokratni Ultrazvok, ki ga je pripravil Iztok Konc, z osebno izkušnjo in strokovnim pogledom ponovno osvetljuje klopni meningoencefalitis. Foto: Lars Kristian Flem/ Flickr, cc


09.08.2018

Ko poletna avantura postane diagnoza

Raziskave potrjujejo, da imamo ljudje poleti več spolnih odnosov kot sicer. Ob tem pa pogosto pozabimo na ustrezno zaščito. Obstaja celo medicinska diagnoza – gre za tako imenovani sindrom sonca, morja in stimulansov. Poletni meseci so zato pravi čas za odkrit pogovor o spolnosti, spolnih boleznih in kondomih. Iztok Konc se je za oddajo Ultrazvok srečal s prof. dr. Mojco Matičič s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja v Ljubljani ter s Simonom Kováčičem iz Združenja DrogArt. Oddaja Ultrazvok tokrat odkrito o temi, ki je za mnoge še vedno tabu – o spolnosti. Foto: janeb13/ Pixabay, cc


02.08.2018

Ribe kot superživilo?!

Poleti so večkrat kot sicer na našem jedilniku ribe in morski sadeži. Prehranski strokovnjaki pravijo, da so ribe vir zdravja, vendar pa vedno pogosteje slišimo tudi o strupih, ki so lahko v njih. Kako prepoznamo sveže ribe? Kako naj jih doma varno shranimo v hladilniku ali zmrzovalniku? Zakaj je zdravo ribje olje in zakaj stroka priporoča uživanje manjših ribic, kot so sardelice, girice in inčuni? S katerimi strupi so lahko ribe onesnažene? Veliko vprašanj za dr. Stanislavo Kirinčič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Zato prisluhnite oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Pixabay, cc


02.08.2018

Ribe kot superživilo?!

Poleti so večkrat kot sicer na našem jedilniku ribe in morski sadeži. Prehranski strokovnjaki pravijo, da so ribe vir zdravja, vendar pa vedno pogosteje slišimo tudi o strupih, ki so lahko v njih. Kako prepoznamo sveže ribe? Kako naj jih doma varno shranimo v hladilniku ali zmrzovalniku? Zakaj je zdravo ribje olje in zakaj stroka priporoča uživanje manjših ribic, kot so sardelice, girice in inčuni? S katerimi strupi so lahko ribe onesnažene? Veliko vprašanj za dr. Stanislavo Kirinčič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Zato prisluhnite oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Pixabay, cc


26.07.2018

Nega opečene kože

Naša koža si poleti zasluži posebno skrb in nego. Biča jo veter, izsušita jo sol in mivka, poškoduje in opeče je močno poletno sonce. Kakšna naj bo nega kože po sončenju in, če že pride, kako naj poskrbimo za opečene predele? Kaj bo kožo nahranilo in ji vrnilo lesk in vlago? V čem je moč oljčnega olja, aloe vere in jogurta? Aktualna poletna tema in oddaja Ultrazvok. Sprašuje Iztok Konc, odgovarja in svetuje dermatologinja Mirjam Rogl Butina. Foto: Casellesingold/ Pixabay, cc


19.07.2018

Sončenje sredi dneva ni razumno

Koliko časa in ob katerih urah so otroci lahko na soncu? Kakšna zaščita proti ultravijoličnim sončnim žarkom je za njih najbolj primerna? Dermatologinja Mirjam Rogl Butina prisega na zaščito z ustreznimi oblačili in pokrivali. Pravi, da kreme s faktorji niso namenjene ležanju na soncu in sončenju. Kje pa sploh je meja med razumnim in prekomernim izpostavljanjem soncu? Ultrazvok, primeren za ta letni čas, je pripravil Iztok Konc. Foto: Skeyndor/ Flickr, Public domain


12.07.2018

"Prava revolucija v medicini"

Iz medicinskih krogov tokrat dobra novica: s sodobnimi zdravili lahko zdravniki zdaj pozdravijo hepatitis C. S tem je hepatitis C prva in za zdaj edina ozdravljiva kronična virusna bolezen. Podrobneje prof. dr. Mojca Matičič s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana. Svojo izkušnjo z okužbo in zdravljenjem pa bo opisal gospod Marko Korenjak, ki je premagal hepatitis C – in to v obdobju, ko je bil izid zdravljenja še zelo negotov, stranski učinki zdravil pa hudi. Iztok Konc se je z obema pogovarjal na nedavnem študentskem BioCampu, ki ga je organizirala družba Lek, članica skupine Sandoz. Foto: ANSESGOB/ Flickr, cc


05.07.2018

»Borelioza mi je vzela sluh.«

»Borelioza mi je vzela sluh,« pravi profesor Miha Adamič. Začelo se je z vročino, slabostjo, vrtoglavico in hudim glavobolom; na koži pa ni bilo značilne rdeče lise v obliki prstana. Ta se namreč ne pokaže pri vseh obolelih. Ostali znaki in simptomi borelioze pa so zelo splošni in nespecifični, zato jih lahko pripišemo tudi kateri drugi bolezni. »Pa vendar sem jo jaz še poceni odnesel,« dodaja profesor Adamič. Podrobneje pa v oddaji Ultrazvok. Iztok Konc se je o boreliozi pogovarjal s profesorjem Adamičem in infektologom akad. prof. dr. Francem Strletom s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana. Vabljeni k poslušanju. Foto: James Gathany/ Wikimedia, public domain


28.06.2018

Luskavico umirijo biološka zdravila in poletje

Dr. Tomaž Lunder je dermatolog, ki zdravi bolnike z luskavico. Čeprav ta prizadene celoten organizem, so najbolj vidne in značilne spremembe na koži. Poletje bolnikom z luskavico prinese nekaj olajšanja; še več optimizma pa vlivajo izkušnje in raziskave, ki kažejo na uspešno zdravljenje bolezni s sodobnimi biološkimi zdravili. Z njimi lahko namreč obvladamo tudi najtežje oblike obolenja. Da bi v dobro bolnikov te obete razširili čim dlje, se je Iztok Konc srečal s prof. dr. Tomažem Lundrom z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana. Foto: Hans/ Pixabay, cc


Stran 16 od 46
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov