Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dr. Rok Orel pravi, da brez teh mikroorganizmov ne bi mogli živeti.
Bakterije naselijo naše črevesje že med porodom. Po rojstvu pa je glavni vir mikroorganizmov hrana. Prva hrana pa je materino mleko; in z njim se začne. Kasneje je otrok v stiku z bakterijami iz okolja. Po besedah gastroenterologa prof. dr. Roka Orla pa pri tem ni nepomembno, v kakšnem okolju živi. Kar vsak četrti posvet pri pediatru, tako pravijo podatki, je posledica težav, ki jih imajo otroci s trebušnimi krči in refluksom, ki je med mamicami bolj znan kot polivanje. Novejše študije razkrivajo, da imajo ti otroci drugačno črevesno mikrobioto kot njihovi vrstniki.
Zdaj že poznamo mikroorganizme, ki sestavljajo črevesno floro oziroma mikrobioto, in vemo, kateri z nami živijo v sožitju. Vedno več raziskav pa kaže tudi na povezave med posameznimi mikroorganizmi in različnimi zdravstvenimi težavami ter obolenji, kot so alergije, diabetes, vnetne črevesne bolezni, debelost. Ni pa še povsem jasno, ali gre le za povezavo med mikrobioto in obolenji, ali pa so morda ti mikrobi dejansko povzročitelji bolezni.
Črevesne bakterije so pomembne za razvoj imunskega sistema organizma. Izkazalo se je, da se pri živalih z neustrezno mikrobioto, imunski sistem ne razvije pravilno. Kadar pa je kolonizacija črevesja z mikroorganizmi motena pri človeku, se lahko razvijejo različna alergijska in tudi vnetna obolenja. Na presenečenje mnogih pa bakterije iz črevesja vplivajo tudi na centralni živčni sistem. Kadar pride do sprememb v črevesni mikrobioti, še posebej kadar ta ni popolna, se komunikacija med možgani in črevesjem poslabša, kar tudi lahko vodi v težave s prebavili. Raziskovalci zato razmišljajo o možnosti vpliva na črevesne bakterije, kar bi preprečilo številna obolenja. Pot vodi tudi k probiotikom.
Vsaka bakterija ni probiotok. Čeprav jih je največ iz rodov laktobacilov in bifidobakterij, pa sogovornik dr. Orel, zdravnik na Pediatrični kliniki v Ljubljani in ustanovitelj ter direktor Inštituta za probiotike in funkcionalno hrano, poudarja, da vsak probiotik tudi ni koristen za vse prebavne težave. Koristni učinki so namreč specifično vezani na določeno vrsto oziroma celo podvrsto, sev. Sogovornik dodaja, da so najbolj trdni dokazi o tem, da uživanje nekaterih probiotikov učinkovito lajša in skrajša potek akutnih infekcijskih drisk. Probiotiki pa ublažijo tudi znake in simptome sindroma razdražljivega črevesa, ki se kaže z bolečinami v trebuhu, napihnjenostjo, vetrovi, drisko ali zaprtjem.
Na Univerzi v Los Angelesu so pred leti izvedli zanimivo študijo. Delovanje možganov zdravih žensk, ki so uživale probiotične jogurte, so namreč primerjali z možgani tistih, ki so uživale jogurte brez probiotikov. S pomočjo magnetne resonance so med obema skupinama opazili razlike v delovanju možganov.
Najbolj stabilen vnos probiotikov v telo lahko zagotovimo, če jih uživamo v obliki prehranskih dopolnil. Po svetu številni raziskovalci izvajajo študije, ki nam bodo odgovorile na dve vprašanji: Kako probiotiki utrdijo naše zdravje in kakšen je njihov vpliv na črevesno mikrobioto. Za zdaj že vemo, da živahno življenje črevesnih bakterij, še kako vpliva na naše psiho-fizično počutje in zdravje.
921 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Dr. Rok Orel pravi, da brez teh mikroorganizmov ne bi mogli živeti.
Bakterije naselijo naše črevesje že med porodom. Po rojstvu pa je glavni vir mikroorganizmov hrana. Prva hrana pa je materino mleko; in z njim se začne. Kasneje je otrok v stiku z bakterijami iz okolja. Po besedah gastroenterologa prof. dr. Roka Orla pa pri tem ni nepomembno, v kakšnem okolju živi. Kar vsak četrti posvet pri pediatru, tako pravijo podatki, je posledica težav, ki jih imajo otroci s trebušnimi krči in refluksom, ki je med mamicami bolj znan kot polivanje. Novejše študije razkrivajo, da imajo ti otroci drugačno črevesno mikrobioto kot njihovi vrstniki.
Zdaj že poznamo mikroorganizme, ki sestavljajo črevesno floro oziroma mikrobioto, in vemo, kateri z nami živijo v sožitju. Vedno več raziskav pa kaže tudi na povezave med posameznimi mikroorganizmi in različnimi zdravstvenimi težavami ter obolenji, kot so alergije, diabetes, vnetne črevesne bolezni, debelost. Ni pa še povsem jasno, ali gre le za povezavo med mikrobioto in obolenji, ali pa so morda ti mikrobi dejansko povzročitelji bolezni.
Črevesne bakterije so pomembne za razvoj imunskega sistema organizma. Izkazalo se je, da se pri živalih z neustrezno mikrobioto, imunski sistem ne razvije pravilno. Kadar pa je kolonizacija črevesja z mikroorganizmi motena pri človeku, se lahko razvijejo različna alergijska in tudi vnetna obolenja. Na presenečenje mnogih pa bakterije iz črevesja vplivajo tudi na centralni živčni sistem. Kadar pride do sprememb v črevesni mikrobioti, še posebej kadar ta ni popolna, se komunikacija med možgani in črevesjem poslabša, kar tudi lahko vodi v težave s prebavili. Raziskovalci zato razmišljajo o možnosti vpliva na črevesne bakterije, kar bi preprečilo številna obolenja. Pot vodi tudi k probiotikom.
Vsaka bakterija ni probiotok. Čeprav jih je največ iz rodov laktobacilov in bifidobakterij, pa sogovornik dr. Orel, zdravnik na Pediatrični kliniki v Ljubljani in ustanovitelj ter direktor Inštituta za probiotike in funkcionalno hrano, poudarja, da vsak probiotik tudi ni koristen za vse prebavne težave. Koristni učinki so namreč specifično vezani na določeno vrsto oziroma celo podvrsto, sev. Sogovornik dodaja, da so najbolj trdni dokazi o tem, da uživanje nekaterih probiotikov učinkovito lajša in skrajša potek akutnih infekcijskih drisk. Probiotiki pa ublažijo tudi znake in simptome sindroma razdražljivega črevesa, ki se kaže z bolečinami v trebuhu, napihnjenostjo, vetrovi, drisko ali zaprtjem.
Na Univerzi v Los Angelesu so pred leti izvedli zanimivo študijo. Delovanje možganov zdravih žensk, ki so uživale probiotične jogurte, so namreč primerjali z možgani tistih, ki so uživale jogurte brez probiotikov. S pomočjo magnetne resonance so med obema skupinama opazili razlike v delovanju možganov.
Najbolj stabilen vnos probiotikov v telo lahko zagotovimo, če jih uživamo v obliki prehranskih dopolnil. Po svetu številni raziskovalci izvajajo študije, ki nam bodo odgovorile na dve vprašanji: Kako probiotiki utrdijo naše zdravje in kakšen je njihov vpliv na črevesno mikrobioto. Za zdaj že vemo, da živahno življenje črevesnih bakterij, še kako vpliva na naše psiho-fizično počutje in zdravje.
Putika je presnovna bolezen. Na njen nastanek vplivajo debelost, sladkorna bolezen, prehrana, ki vsebuje veliko mesa in uživanje piva ter pijač, ki so sladkane s fruktozo. Dolgo je veljalo, da je putika bolezen obilja; da je v največji meri posledica prekomernega uživanja »dobre« hrane in pijače. Danes pa vemo, da je posredi tudi genetika. Podrobneje v oddaji Ultrazvok revmatolog prof. dr. Matija Tomšič s Kliničnega oddelka za revmatologijo v Ljubljani in Iztok Konc. Foto: James Heilman, MD/ WikimediaCommons, cc
V literaturi piše, da za shizofrenijo moški najpogosteje zbolijo med 15. in 25. letom starosti, ženske pa med 25. in 35. letom. Kasnejši začetek shizofrenije je manj pogost in verjeten. Toda psihiatrinja Lea Žmuc Veránič z Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani med svojim delom opaža, da na zdravljenje sprejmejo tudi paciente, pri katerih se je shizofrenija prvič pojavila šele v zrelih letih – po štiridesetem ali celo po petdesetem letu starosti. Podrobneje o tej tako imenovani pozno nastali shizofreniji v tokratni oddaji Ultrazvok. Z dr. Leo Žmuc Veránič se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Lokal_Profil/ WikimediaCommons, cc/ Za shizofrenijo oboleva okrog 1% ljudi – v nekaterih deželah je delež večji kot v drugih – v Sloveniji približno 180 oseb na 100.000 prebivalcev.
Po ocenah strokovnjakov kar od 20 do 30 odstotkov ljudi trpi za senenim nahodom, ki ga povzroča alergija na cvetni prah dreves in trav. Zato ne preseneča, da so prav antihistaminiki, s katerimi blažimo znake in simptome senenega nahoda, med najbolj pogosto uporabljenimi zdravili. Alergologinja asist. dr. Mihaela Zidarn s Klinike Golnik izpostavlja, da so antihistaminiki varna in učinkovita zdravila, z le malo neželenimi učinki. Kljub temu, se jih ne drži najboljši sloves. Podrobneje v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Pixabay, cc
Med strahovi, ki nekaterim grenijo življenje, je tudi strah pred letenjem. Potne dlani, pospešeno dihanje, razbijanje v prsih, stiskanje v želodcu, občutek tesnobe in panike; kadar strah preraste v fobijo, se marsikdo letenju celo odpove. Toda terapevt medicinske hipnoze Mitja Perat z Inštituta za razvoj človeških virov nas pomirja, da je strah pred letenjem tista fobija, ki je najlažje obvladljiva in ozdravljiva. O tem, kako jo premagati, ali še bolje – obvladati, bo pojasnil v oddaji Ultrazvok. Z njim se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Peter Miller/ Flickr, cc
Ali ljudje še verjamemo v znanost? To vprašanje v zadnjem času tare vedno več zdravnikov in raziskovalcev. Zakaj in kako se med ljudmi širi nezaupanje v izsledke »uradne« medicine? Ali je znanost res nemočna proti psevdoznanstvenim trditvam? Ozrimo se samo na razprave o cepljenju, poglejmo, kako močno je zaupanje v nepreverjene metode zdravljenja ali spregovorimo o skepticizmu, ki se širi po svetovnem spletu. Kakšne so lahko posledice za naše zdravje? Podrobneje v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Pixabay, cc
Pri večini novorojenčkov je ob rojstvu kožica penisa zraščena z glavico. Običajno je tako, saj se dokončno odlepi šele med drugim in šestim letom starosti. Lahko pa se zgodi, da je kožica penisa tudi kasneje še vedno preozka in je ni mogoče potegniti čez glavico. Urolog Robert Kordič s Pediatrične klinike v Ljubljani bo v oddaji Ultrazvok predstavil operativni poseg in druge načine zdravljenja fimoze, kot težavo poimenujejo strokovnjaki. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: Pixabay, cc
Zdravniki opozarjajo, da je v zadnjem obdobju vedno več zlomov medenice, ki so posledica osteoporoze. Za te zlome velja, da so še posebej neprijetni in zahtevni. Kako velik izziv za bolnike in zdravnike je osteoporozni zlom medenice, bo v oddaji Ultrazvok pojasnil prof. dr. Radko Komadina iz Splošne bolnišnice Celje. V pogovoru z Iztokom Koncem bo specialist kirurg in travmatolog med drugim izpostavil, da je bistvo sodobnega zdravljenja osteoporoze prav preprečevanje zlomov kosti. Foto: wwwuppertal/ Flickr, cc
Zanesljiva zaščita je pomembna za spolno in reproduktivno zdravje. Kontracepcijske tabletke omogočajo kar 99 odstotno zaščito pred nenačrtovano nosečnostjo. V tokratni oddaji Ultrazvok odgovarjamo na še nekatera pogosta vprašanja, ki zanimajo ženske in tudi moške. Do kdaj ženske lahko jemljejo tabletke? Kaj lahko ženska stori, če jo pozabi vzeti? Kdaj in kako do jutranje tabletke? Na vprašanja Iztoka Konca odgovarja dr. Bojana Pinter z Ginekološke klinike UKC Ljubljana. Kontracepcijske tabletke od A do Ž – tretjič! Foto: Pixabay, cc
Prosti radikali, oksidativni stres, antioksidanti. Kdor se zanima za zdravo življenje in zdravje, je že zasledil te tri pojme – če ne drugje, pa v oglasnih sporočilih. Povezani so s srčno-žilnimi zapleti, revmatičnimi obolenji in rakom, ne nazadnje tudi s staranjem. Vendar od te naštete trojice nas le antioksidanti varujejo pred njimi. Podrobneje v oddaji Ultrazvok. Iztok Konc se je o moči antioksidantov pogovarjal s prof. dr. Samom Kreftom s Fakultete za farmacijo v Ljubljani. Foto: Tracer Bullet/ Flickr, cc
Zanesljiva zaščita je pomembna za spolno in reproduktivno zdravje. Med najzanesljivejše metode za preprečevanje nenačrtovane nosečnosti sodijo kontracepcijske tabletke. V prvi oddaji Ultrazvok o tabletkah smo odgovorili na vprašanje »Katere hormone vsebujejo in v kakšnih koncentracijah? «, tokrat pa smo pod drobnogled vzeli njihove stranske učinke. Prof. dr. Bojana Pinter z Ginekološke klinike UKC Ljubljana pravi, da so neželeni učinki kontracepcijskih tabletk manj pogosti, kot se zdi na prvi pogled. Podrobneje v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Kontracepcijske tabletke od A do Ž – drugič! Foto: Bryancalabro/ WikimediaCommons, cc
Pred asist. dr. Janjo Zupan s Fakultete za farmacijo v Ljubljani ni lahka naloga. Išče namreč nove metode zdravljenja za bolezni, ki jih zdravniki zdaj še ne znajo pozdraviti. Raziskovalna skupina, v kateri je sodelovala, je odkrila posebne celice, ki so sposobne obnoviti sklepni hrustanec. Še več – te celice so sposobne celo tvoriti sklep na novo. To je dobra novica za ljudi, ki trpijo zaradi obrabe sklepov in nekaterih drugih degenerativnih obolenj kosti in mišic. Podrobneje v oddaji Ultrazvok. Z dr. Janjo Zupan se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Postbear eater of worlds/ Flickr, cc
Zanesljiva zaščita pred neželeno nosečnostjo je pomembna za spolno in reproduktivno zdravje. Med sredstvi, ki učinkovito preprečujejo zanositev, so na prvem mestu zagotovo kontracepcijske tabletke. Kakšne hormonske tabletke so na tržišču? Katere hormone vsebujejo in v kakšnih koncentracijah? Kako delujejo na žensko telo? Ali v času dojenja ženska res ne more zanositi? V oddaji Ultrazvok sprašuje Iztok Konc, odgovarja ginekologinja prof. dr. Bojana Pinter z Ginekološke klinike UKC Ljubljana. Kontracepcijske tabletke od A do Ž – prvič! Foto: Bepple/ Flickr, cc
Kadar želijo zobozdravniki natančno videti procese in strukture v ustni votlini, nas napotijo na tridimenzionalno slikanje zob z računalniško tomografijo. Jasna in ostra slika jim je v pomoč pri odkrivanju granulomov in zdravljenju zobnih korenin. Nanjo se oprejo pri vstavljanju zobnih vsadkov in odstranjevanju osmic. Podrobneje o 3D-slikanju zob v tokratnem Ultrazvoku. Iztok Konc se je pogovarjal z dr. Alešem Fidlerjem, ki na Stomatološki kliniki UKC Ljubljana vodi Center za zobne bolezni in endodontijo. Foto: Onetimeuseaccount/ WikimediaCommons, cc
Sladkor lahko tudi desetletje ali več tiho uničuje naše telo. »Pacienti so pogosto presenečeni, ko jim povemo, da imajo sladkorno bolezen,« opozarja dr. Aleš Skvarča s Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana. Ljudje namreč pogosto prezremo opozorilne znake sladkorne bolezni, povišane koncentracije sladkorja v krvi pa ne zaznajo niti običajne meritve glukoze na tešče. Kaj torej priporoča dr. Skvarča – kako lahko prepoznamo prve zametke diabetesa? Prisluhnite oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: OregonStateUniversity/ Flickr, cc
Da bi se v vsakdanjem življenju lažje spoprijemali s stresom, se vedno več ljudi zateče k čuječnosti. »Ko smo čuječi, smo tukaj in zdaj. Zavedamo se sedanjega trenutka; ne poskušamo ga spremeniti in mu ne ubežati,« pravi psihologinja Maja Bajt z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Čuječnost izboljša kakovost življenja, zmanjša stres, tesnobnost in depresivnost. Kako se jo lahko priučimo, boste izvedeli v oddaji Ultrazvok. Z mag. Majo Bajt se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Cristopher Michel / Flickr, cc
Multipla skleroza je zahrbtna in nepredvidljiva bolezen živčnega sistema. Čeprav vzroka zanjo še ne poznamo, pa je zdaj na voljo že petnajst zdravil, ki multiplo sklerozo učinkovito umirijo. Strokovnjaki pa raziskujejo naprej. Pregledali so postopke, s katerimi bi multiplo sklerozo lahko čim prej prepoznali, napovedali potek bolezni in zdravljenja. Izkazalo se je, da jim je pri tem lahko v veliko pomoč pregled tekočine, ki obdaja možgane in hrbtenjačo. Kaj vse zdravnikom pove analiza tako imenovanega možganskega likvorja, bo v oddaji Ultrazvok pojasnil nevrolog prof. dr. Uroš Rot s Kliničnega oddelka za bolezni živčevja UKC Ljubljana. Z njim se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Govind Bhagavatheeshwaran, Daniel Reich, National Institute of Neurological Disorders and Stroke, National Institutes of Health/ Flickr, cc. Slika možganov bolnika z multiplo sklerozo z magnetno resonanco.
Kadar čakamo na laboratorijske izvide, želimo in pričakujemo, da so hitri in zanesljivi. Na osnovi rezultatov namreč zdravnik postavi diagnozo in se odloči za vrsto terapije. Kljub temu je laboratorijska medicina pogosto prezrta. V današnji oddaji Ultrazvok prav zato izpostavljamo delo v Laboratoriju za klinično biokemijo in hematologijo na Kliniki Golnik. Z nedavno pridobljeno akreditacijo se uvrščajo med najboljše medicinske laboratorije pri nas in tudi širše. Iztok Konc se je pogovarjal z vodjo laboratorija doc. dr. Piko Meško Brguljan. Foto: Klinika Golnik/ Ocenjevanje laboratorija. Sogovornica dr. Meško Brguljan je prva z leve.
Kako zelo pomembne so zdrave oči in vid, potrjujejo naslovi, s katerimi smo v medijih pospremili novico o novem uspehu naših očesnih kirurgov. Beremo: »Vrhunski dosežek slovenskih oftalmologov«, »Uspešno opravljena prva vsaditev umetne roženice v Sloveniji«, »Z umetno roženico vrnili vid slepemu«. Bolnik, ki je bil zaradi kemične poškodbe oči skoraj popolnoma slep, zdaj lahko brez očal bere časopise. Zahteven poseg sta opravila zdravnica Alja Črnej in primarij Vladimir Pfeifer. O tem pomembnem dosežku se je z dr. Pfeiferjem v operacijskem bloku Očesne klinike UKC Ljubljana za oddajo Ultrazvok pogovarjal Iztok Konc.
Prva dva letošnja primera ošpic v Sloveniji odpirata številna vprašanja. Kako se ošpice prenašajo? Zakaj so tako nevarne? Kakšni so prvi znaki in simptomi ter kako naj ravnamo, če le te opazimo pri sebi ali pri svojem otroku? Izpostavili bomo tudi cepljenje proti ošpicam. Zakaj sta potrebna dva odmerka in zakaj lahko zbolijo tudi tisti, ki so cepljeni? Odgovori v oddaji Ultrazvok. Zdravnica Nadja Šinkovec z Nacionalnega inštituta za javno zdravje in Iztok Konc. Foto: CDC/ Dr. Heinz F. Eichenwald
V oddaji Ultrazvok bo gospod Albino Prodáni povedal, kako mu je nov srčni spodbujevalnik rešil in izboljšal življenje. Zdravniki ljubljanskega Kliničnega centra so namreč v preteklih tednih prvim sedmim srčnim bolnikom vstavili sodobne spodbujevalnike, ki so bistveno manjši in lažji od predhodnih. O prednostih le teh in poteku operacije bo podrobneje govoril prof. dr. Igor Zupan s Kliničnega oddelka za kardiologijo UKC Ljubljana. Poslušajte oddajo Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Zdravstveni tim: kardiolog dr. Igor Zupan je tretji z leve; ob njem, četrti z leve je srčni kirurg dr. Tomislav Klokočovnik. (UKC Ljubljana)
Neveljaven email naslov