Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Živahno življenje črevesnih bakterij

15.12.2016


Dr. Rok Orel pravi, da brez teh mikroorganizmov ne bi mogli živeti.

Bakterije naselijo naše črevesje že med porodom. Po rojstvu pa je glavni vir mikroorganizmov hrana. Prva hrana pa je materino mleko; in z njim se začne. Kasneje je otrok v stiku z bakterijami iz okolja. Po besedah gastroenterologa prof. dr. Roka Orla pa pri tem ni nepomembno, v kakšnem okolju živi. Kar vsak četrti posvet pri pediatru, tako pravijo podatki, je posledica težav, ki jih imajo otroci s trebušnimi krči in refluksom, ki je med mamicami bolj znan kot polivanje. Novejše študije razkrivajo, da imajo ti otroci drugačno črevesno mikrobioto kot njihovi vrstniki.

Zdaj že poznamo mikroorganizme, ki sestavljajo črevesno floro oziroma mikrobioto, in vemo, kateri z nami živijo v sožitju. Vedno več raziskav pa kaže tudi na povezave med posameznimi mikroorganizmi in različnimi zdravstvenimi težavami ter obolenji, kot so alergije, diabetes, vnetne črevesne bolezni, debelost. Ni pa še povsem jasno, ali gre le za povezavo med mikrobioto in obolenji, ali pa so morda ti mikrobi dejansko povzročitelji bolezni.

 

Vpliv na imunski sistem in možgane

Črevesne bakterije so pomembne za razvoj imunskega sistema organizma. Izkazalo se je, da se pri živalih z neustrezno mikrobioto, imunski sistem ne razvije pravilno. Kadar pa je kolonizacija črevesja z mikroorganizmi motena pri človeku, se lahko razvijejo različna alergijska in tudi vnetna obolenja. Na presenečenje mnogih pa bakterije iz črevesja vplivajo tudi na centralni živčni sistem. Kadar pride do sprememb v črevesni mikrobioti, še posebej kadar ta ni popolna, se komunikacija med možgani in črevesjem poslabša, kar tudi lahko vodi v težave s prebavili. Raziskovalci zato razmišljajo o možnosti vpliva na črevesne bakterije, kar bi preprečilo številna obolenja. Pot vodi tudi k probiotikom.

Moč probiotikov

Vsaka bakterija ni probiotok. Čeprav jih je največ iz rodov laktobacilov in bifidobakterij, pa sogovornik dr. Orel, zdravnik na Pediatrični kliniki v Ljubljani in ustanovitelj ter direktor Inštituta za probiotike in funkcionalno hrano, poudarja, da vsak probiotik tudi ni koristen za vse prebavne težave. Koristni učinki so namreč specifično vezani na določeno vrsto oziroma celo podvrsto, sev. Sogovornik dodaja, da so najbolj trdni dokazi o tem, da uživanje nekaterih probiotikov učinkovito lajša in skrajša potek akutnih infekcijskih drisk. Probiotiki pa ublažijo tudi znake in simptome sindroma razdražljivega črevesa, ki se kaže z bolečinami v trebuhu, napihnjenostjo, vetrovi, drisko ali zaprtjem.

Na Univerzi v Los Angelesu so pred leti izvedli zanimivo študijo. Delovanje možganov zdravih žensk, ki so uživale probiotične jogurte, so namreč primerjali z možgani tistih, ki so uživale jogurte brez probiotikov. S pomočjo magnetne resonance so med obema skupinama opazili razlike v delovanju možganov.

Najbolj stabilen vnos probiotikov v telo lahko zagotovimo, če jih uživamo v obliki prehranskih dopolnil. Po svetu številni raziskovalci izvajajo študije, ki nam bodo odgovorile na dve vprašanji: Kako probiotiki utrdijo naše zdravje in kakšen je njihov vpliv na črevesno mikrobioto. Za zdaj že vemo, da živahno življenje črevesnih bakterij, še kako vpliva na naše psiho-fizično počutje in zdravje.


Ultrazvok

921 epizod


Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.

Živahno življenje črevesnih bakterij

15.12.2016


Dr. Rok Orel pravi, da brez teh mikroorganizmov ne bi mogli živeti.

Bakterije naselijo naše črevesje že med porodom. Po rojstvu pa je glavni vir mikroorganizmov hrana. Prva hrana pa je materino mleko; in z njim se začne. Kasneje je otrok v stiku z bakterijami iz okolja. Po besedah gastroenterologa prof. dr. Roka Orla pa pri tem ni nepomembno, v kakšnem okolju živi. Kar vsak četrti posvet pri pediatru, tako pravijo podatki, je posledica težav, ki jih imajo otroci s trebušnimi krči in refluksom, ki je med mamicami bolj znan kot polivanje. Novejše študije razkrivajo, da imajo ti otroci drugačno črevesno mikrobioto kot njihovi vrstniki.

Zdaj že poznamo mikroorganizme, ki sestavljajo črevesno floro oziroma mikrobioto, in vemo, kateri z nami živijo v sožitju. Vedno več raziskav pa kaže tudi na povezave med posameznimi mikroorganizmi in različnimi zdravstvenimi težavami ter obolenji, kot so alergije, diabetes, vnetne črevesne bolezni, debelost. Ni pa še povsem jasno, ali gre le za povezavo med mikrobioto in obolenji, ali pa so morda ti mikrobi dejansko povzročitelji bolezni.

 

Vpliv na imunski sistem in možgane

Črevesne bakterije so pomembne za razvoj imunskega sistema organizma. Izkazalo se je, da se pri živalih z neustrezno mikrobioto, imunski sistem ne razvije pravilno. Kadar pa je kolonizacija črevesja z mikroorganizmi motena pri človeku, se lahko razvijejo različna alergijska in tudi vnetna obolenja. Na presenečenje mnogih pa bakterije iz črevesja vplivajo tudi na centralni živčni sistem. Kadar pride do sprememb v črevesni mikrobioti, še posebej kadar ta ni popolna, se komunikacija med možgani in črevesjem poslabša, kar tudi lahko vodi v težave s prebavili. Raziskovalci zato razmišljajo o možnosti vpliva na črevesne bakterije, kar bi preprečilo številna obolenja. Pot vodi tudi k probiotikom.

Moč probiotikov

Vsaka bakterija ni probiotok. Čeprav jih je največ iz rodov laktobacilov in bifidobakterij, pa sogovornik dr. Orel, zdravnik na Pediatrični kliniki v Ljubljani in ustanovitelj ter direktor Inštituta za probiotike in funkcionalno hrano, poudarja, da vsak probiotik tudi ni koristen za vse prebavne težave. Koristni učinki so namreč specifično vezani na določeno vrsto oziroma celo podvrsto, sev. Sogovornik dodaja, da so najbolj trdni dokazi o tem, da uživanje nekaterih probiotikov učinkovito lajša in skrajša potek akutnih infekcijskih drisk. Probiotiki pa ublažijo tudi znake in simptome sindroma razdražljivega črevesa, ki se kaže z bolečinami v trebuhu, napihnjenostjo, vetrovi, drisko ali zaprtjem.

Na Univerzi v Los Angelesu so pred leti izvedli zanimivo študijo. Delovanje možganov zdravih žensk, ki so uživale probiotične jogurte, so namreč primerjali z možgani tistih, ki so uživale jogurte brez probiotikov. S pomočjo magnetne resonance so med obema skupinama opazili razlike v delovanju možganov.

Najbolj stabilen vnos probiotikov v telo lahko zagotovimo, če jih uživamo v obliki prehranskih dopolnil. Po svetu številni raziskovalci izvajajo študije, ki nam bodo odgovorile na dve vprašanji: Kako probiotiki utrdijo naše zdravje in kakšen je njihov vpliv na črevesno mikrobioto. Za zdaj že vemo, da živahno življenje črevesnih bakterij, še kako vpliva na naše psiho-fizično počutje in zdravje.


23.03.2017

Internet spreminja vedenje in vloge v zdravstvu

Vedno več uporabnikov zdravstvenih storitev, bolnikov in njihovih bližnjih informacije o boleznih išče tudi na spletu. Brskajo po internetnih forumih, pregledujejo domače strani, obiščejo specializirane zdravstvene portale. Vendar pa vsi zapisi niso zanesljivi in verodostojni. »Iskanje zdravstvenih informacij na spletu je lahko tudi nočna mora,« je na nedavni mednarodni konferenci z naslovom Internet spreminja vedenje in vloge v zdravstvu opozoril eden od sodelujočih. Več v oddaji Ultrazvok. Sodelujejo: asist. Sara Atanasova – Fakulteta za družbene vede Ljubljana, Primož Cimerman – Med.Over.Net, Ksenija Lekić – tosemjaz.net, doc. dr. Andrej Starc – Zdravstvena fakulteta Ljubljana. Konferenco je spremljal Iztok Kônc. Foto: EdTech Stanfor University School of Medicine/ Flickr, cc


16.03.2017

Kaj o vitaminu D pravi strokovnjakinja

V središču zanimanja strokovne in širše javnosti se je spet znašel vitamin D. Z dr. Marijo Pfeifer z Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana smo preverili, kaj o njem pravijo novejše raziskave. Ali drži, da veliko ljudem vitamina D primanjkuje? Zakaj ga moramo dodajati otrokom? Kako vitamin D krepi imunski sistem? Kakšna pa je njegova vloga pri multipli sklerozi? Odgovori v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Ron Dollete/ Flickr, cc


09.03.2017

»Možganska kap mi je vzela govor in desno stran telesa«

»Kap mi je vzela govor in desno stran; sam nisem mogel sedeti in se obračati,« pripoveduje 48-letni Primož Kreč. Pred šestimi leti ga je zadela možganska kap. Zdravljenju v Izoli je sledila zahtevna in dolgotrajna rehabilitacija na Soči v Ljubljani in na Stari Gori. Čeprav je nekaj posledic kapi še ostalo – desna roka ga še vedno ne uboga kot prej – pa ima Primoževa zgodba srečen konec. Primož Kreč namreč danes lahko sam skrbi zase in živi samostojno življenje. Tokratna oddaja Ultrazvok bo govorila o rehabilitaciji po možganski kapi. Ob Primožu Kreču je pred radijski mikrofon Iztok Konc povabil še specialistko fizikalne in rehabilitacijske medicine doc. dr. Niko Goljár in fizioterapevta Marka Rudolfa iz Univerzitetnega inštituta za rehabilitacijo – Soča v Ljubljani. Foto: dierk schaefer/ Flicke, cc


02.03.2017

Bolnico z razsejanim rakom dojk podprimo in upoštevajmo njene odločitve

Ženske z razsejanim rakom dojk imajo specifične potrebe, ki jim je treba med zdravljenjem prisluhniti. Pogovor, podpora in pomoč naj bodo čim bolj široki. »Rak dojk ima tisoč obrazov in nikoli ne vemo, katerega bo pokazal posamezni pacientki,« so na nedavnem posvetu opozorile strokovnjakinje, ki se vsak dan srečujejo s stiskami bolnic in številnimi pastmi težke bolezni. Izkušnje iz Hrvaške, Združenih držav Amerike in Slovenije bomo predstavili v tokratni oddaji Ultrazvok. Sodelujejo: onkologinja in raziskovalka Julie Gralow iz Seattla, psihologinja Ljiljana Vukota iz Zagreba in onkologinja Simona Borštnar iz Ljubljane. Z njimi se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: _e.t./ Flickr, cc


23.02.2017

Bakterija, ki preživi v želodcu

Strokovnjaki so bili dolgo prepričani, da ni mogoče, da bi katerakoli bakterija preživela v človekovem želodcu. Ne drži – bakterija Helicobacter pylori preživi! Čeprav v večini ne povzroča nobenih težav, pa se z njo povezuje razjeda na želodcu ali dvanajstniku, kronični gastritis in nastanek želodčnega raka. Podrobneje o okužbi z bakterijo Helicobacter pylori, o težavah, ki jih povzroča, in zdravljenju pa v tokratni oddaji Ultrazvok specialistka internistka Barbara Sodin iz Splošne bolnišnice Celje. Z njo se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Pogled skozi mikroskop: celice želodčne sluznice in v lumnu množica bakterij Helicobacter pylori/ Ed Uthman/ Flickr, cc


16.02.2017

Kako ajurveda obogati razumevanje zdravja in bolezni

Sodelovanje in združevanje konvencionalne in komplementarne medicine vzbuja zanimanje, hkrati pa poraja dileme in tudi pomisleke. Vendar pa je to proces, ki se mu tudi v Sloveniji ne bomo mogli izogniti. Kako lahko ajurveda obogati razumevanje zdravja in bolezni znotraj sodobne medicine, so na nedavni okrogli mizi govorile zdravnice, ki poznajo ajurvedski medicinski sistem. Za oddajo Ultrazvok je pogovor spremljal Iztok Konc. Foto: Amila Tennakoon/ Flickr, cc


09.02.2017

Ali je dovolj umivanje, ali je potrebno razkuževanje rok?

Povzročitelji prehlada in gripe se najpogosteje prenašajo kapljično – torej s kapljicami iz nosu in ust obolelega človeka. Vendar pa raziskave kažejo, da se pogosteje kot po zraku z virusi okužimo preko umazanih rok. Z njimi najprej prijemamo predmete, na primer kljuke in ročaje, že naslednji hip pa se dotikamo svojega obraza. O umivanju in razkuževanju rok pa še o pravilni higieni kašlja bo govorila tokratna oddaja Ultrazvok. Iztok Konc se je pogovarjal z dr. Viktorijo Tomič s Klinike Golnik. Foto: jar[o]/ Flickr, cc


02.02.2017

Osteoporozni zlom medenice

Na osteoporozo pogosto opozori zlom kosti. Te namreč postanejo krhke in lomljive, zato so že vsakdanje obremenitve in manjše poškodbe lahko usodne. Najbolj so na udaru vretenca, stegnenica, nadlahtnica in koželjnica. V zadnjem obdobju pa je vedno več osteoporoznih zlomov kosti medeničnega obroča, ki so še posebej neprijetni in zahtevni. Kako velik izziv za bolnike in zdravnike je zlom medenice, bo v oddaji Ultrazvok pojasnil prof. dr. Radko Komadina iz Splošne bolnišnice Celje. V pogovoru z Iztokom Koncem bo specialist kirurg in travmatolog med drugim izpostavil, da je bistvo sodobnega zdravljenja osteoporoze prav preprečevanje zlomov kosti. Foto: Wellcome Images/ WikimediaCommons, cc


26.01.2017

Proti uhajanju urina z novo napravo

Uhajanje urina je težava, ki bremeni otroka in njegove starše. Največ otrok je sicer suhih do vstopa v šolo; najprej znajo nadzirati mokrenje čez dan, kasneje pa tudi čez noč. Nekaterim pa to ne uspe in zato potrebujejo pomoč. Starši se obrnejo na pediatra, ki lahko otroka napoti k specialistu. V šoli lulanja na Pediatrični kliniki v Ljubljani so prejšnji teden dobili novo napravo za uroterapijo, ki izboljša nadzor nad praznjenjem sečnega mehurja in omogoči učinkovitejše zadrževanje urina. Podrobneje o novi pridobitvi Kliničnega oddelka za nefrologijo v oddaji Ultrazvok pediatrinja doc. dr. Anamarija Meglič. Z njo se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Ustanova za novo pediatrično kliniko Levo je nova naprava za uroterapijo, desno je ultrazvočni aparat.


19.01.2017

Ko športniku odpove srce

Telo vrhunskega športnika je kot stroj, ki zmore najtežje napore. Prav zato nas vedno pretrese, kadar športniku nenadoma odpove srce. Pride do srčne smrti, ki je lahko posledica zadebelitve srčne mišice – zgodi se tudi rekreativcem. Zakaj pride do zadebelitve oziroma hipertrofije srca? Na katere znake in simptome bi morali biti športniki pozorni? Kaj lahko pokaže pregled pri zdravniku? Kako določiti ustrezno intenzivnost telesne vadbe? O težavah s srcem, ki lahko nastopijo zaradi napora pri športu, bosta v oddaji Ultrazvok govorila brazilski kardiolog in specialist športne medicine Jose Kawazoe Lazzoli ter specialist internist in pulmolog Robert Marčun s Klinike Golnik. Z obema se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Popfossa/ Flickr, cc Na fotografiji je posnetek električne aktivnosti (EKG) zdravega srca.


12.01.2017

Mast je slast, ki ogroža žile in srce

Maščobe in holesterol so na slabem glasu, da zakrivijo številne prezgodnje smrti med ljudmi. Zdaj pa vemo, da imajo lahko nekatere maščobe celo zaščitno vlogo, pa tudi holesterol delimo na dober in slab. Vendar prim. Matija Cevc, ki deluje na področju preventivne kardiologije, še vedno opozarja, da je mast slast, ki ogroža srce. Raziskave namreč kažejo, da preveč holesterola v krvi poškoduje žile in vodi v težka srčno-žilna obolenja. O starih zmotah in novih dognanjih, ki zadevajo maščobe, predvsem pa o holesterolu, bo govor v tokratni oddaji Ultrazvok. Na Kliničnem oddelku za žilne bolezni UKC Ljubljana se je s primarijem Cevcem pogovarjal Iztok Konc. Scientific Animations, Girish Khera - http://www.scientificanimations.com/, GFDL, WikimediaCommons


05.01.2017

Ali o gripi vemo dovolj?

Drži, da je gripa huda nadloga, ki človeka za teden ali dva položi v posteljo; a vendar – zakaj o njej vsako leto znova govorimo? Zakaj opozorila o sezonski, prašičji in ptičji gripi, zakaj spet pozivi k cepljenju, zakaj nasveti, kako krepiti imunski sistem? V tokratni oddaji Ultrazvok bomo opozorili na več dejstev o gripi in izpostavili tehtne razloge za to, da informacij ni nikoli dovolj. V naši soseščini se namreč med pticami širi ptičja gripa, pri nas pa tudi že poročajo o prvih primerih sezonske gripe med ljudmi. Iztok Konc se je pogovarjal s specialistko javnega zdravja prof. dr. Majo Sočan z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Foto: NIAID/ Flickr, cc


29.12.2016

Slovenska zdravnica na sledi genu, ki povzroča slepoto

Dr. Eva Lenassi zasleduje na videz nedolžen gen, za katerega so odkrili, da lahko vodi do slepote. Povzroča namreč dedno bolezen očesne mrežnice, ki lahko vzame vid ljudem v njihovem najbolj aktivnem obdobju. Specialistka za očesne bolezni je v Veliki Britaniji sodelovala pri študiji, ki bo utrla pot do boljše diagnostike in uspešnejše terapije podedovanih očesnih obolenj. Več o odmevnem raziskovalnem dosežku mlade zdravnice boste izvedeli v tokratni oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: MIKI Yoshihito


22.12.2016

V špici popravljanja srčnih zaklopk

Lažje bolezni srčnih zaklopk se zdravi z zdravili, težje okvare pa se rešuje s kirurškim posegom. Kirurg odpre prsni koš in popravi slabo zaklopko. V letošnjem letu pa so v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana izvedli operacijo tako, da prsnega koša niso odprli. Posebno sponko, ki so jo namestili na puščajočo mitralno zaklopko, so uvedli skozi majhno odprtino v dimljah. Zahteven poseg, ki manj poseže v telo, je skupaj s sodelavci opravil prof. dr. Matjaž Bunc s Kliničnega oddelka za kardiologijo. Vendar pa se tokratni Ultrazvok tu ne konča, saj slovenski strokovnjak napoveduje novosti, ki bodo še izboljšale zdravljenje srčnih zaklopk. Pripravlja Iztok Konc. Foto: UKC Ljubljana: Med vstavitvijo mitralne sponke v operacijski dvorani UKC Ljubljana: Ulrich Schoefer (levo), Matjaž Bunc (desno). V ozadju spremljanje posega s 3D ultrazvokom: Jana Ambrožič (levo), Mojca Bervar (desno).


08.12.2016

Nasilje - na pomoč!

Opekline, podplutbe, izbiti zobje in zlomi so zunanji znaki, ob katerih lahko posumimo na nasilje. Telesnim poškodbam se pridružijo še občutki strahu, sramu in krivde. Ti se pogosto stopnjujejo v panično motnjo, depresivnost ali celo v zlorabo alkohola in drog. Pri nas žrtve nasilja, največkrat so to ženske in otroci, poiščejo pomoč na SOS telefonu ali pri nevladnih organizacijah. Izhod v sili iščejo s prijavo na policiji, v mnogih primerih pa se obrnejo in zaupajo zdravstvenemu osebju. O odkrivanju, obravnavi in pomoči žrtvam nasilja bo v oddaji Ultrazvok govorila družinska zdravnica asist. dr. Nena Kopčaver Guček iz Zdravstvenega doma Ljubljana. Z njo se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: European Pairlament/ Flickr, cc


01.12.2016

Število okužb z virusom HIV v Sloveniji vse večje

V Sloveniji smo letos zabeleži toliko novih okužb z virusom HIV, kot še nikoli. Bližamo se številki 60. Kaj se je zgodilo? Kje tiči vzrok? In še pomembneje: kako naprej? Po besedah infektologa prof. dr. Janeza Tomažiča s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana je ključnega pomena in del rešitve zgodnje odkrivanje in zdravljenje okužbe. Mitja Čosić z nevladne organizacije Legebitra pa izpostavlja testiranje in svetovanje. V središču tokratne oddaje Ultrazvok bosta HIV in aids. Pripravlja Iztok Konc. Foto: ttfnrob/ Flickr, cc


24.11.2016

Celice, ki podžigajo in poganjajo alergije

Podatki kažejo, da se kar vsak tretji Evropejec spopada z eno od alergij. V Veliki Britaniji najtežje alergijske reakcije povzročajo arašidi in alergeni v hrani, pri nas pa strupi čebel, os in sršenov. Dr. Peter Korošec s svojo raziskovalno skupino na Kliniki Golnik razvija diagnostične postopke in išče nove poti zdravljenja prav za te najhujše preobčutljivostne reakcije. S kolegi iz tujine jim je uspel velik preboj, njegove razsežnosti pa nam bo poleg dr. Korošca v oddaji Ultrazvok orisal tudi dr. Bernhard Gibbs z Univerze v Kentu. Na Bledu se je z njima pogovarjal Iztok Konc. Foto: Daniella Segura/ Flickr, cc


17.11.2016

Sedenje ubija

Dobri geni, uravnotežena prehrana in osebno zadovoljstvo. Dodajmo še gibanje; to bo pravi recept za dolgo in zdravo življenje. Veliko je dokazov, da nas namreč prav redna telesna aktivnost ohranja v življenjski formi. Potrjuje se, da sedeč življenjski slog ubija v enaki meri kot kajenje! Sedenje poruši hormonsko ravnotežje, spremeni presnovne procese v organizmu in zviša tveganje za razvoj sladkorne bolezni, duševnih motenj, rakavih ter srčno-žilnih obolenj. O tem, zakaj Homo erectus postaja Homo sedens, in o posledicah sedečega življenjskega sloga v oddaji Ultrazvok nacionalna promotorka zdravja Andrea Backović Juričan z Inštituta za javno zdravje in endokrinolog prof. dr. Luigi Di Luigi iz rimske Univerze Foro Italico. Pripravlja Iztok Konc. Foto: Vector Open Stock


10.11.2016

Ali se obeta zdravilo za astmo?

O astmi, eni najpogostejših pljučnih bolezni, že veliko vemo. So pa vprašanja, ki še vedno ostajajo odprta. Kaj vpliva na razvoj astme? Kakšna je vloga genov? Zakaj pride do poslabšanja bolezni? Ali bo morda astma v prihodnje ozdravljiva bolezen? Vedno več raziskav namreč razkriva do zdaj še nepoznane obraze tega kroničnega obolenja, za katerim po vsem svetu oboleva več kot 300 milijonov ljudi. Nova spoznanja o astmi bosta v oddaji Ultrazvok pojasnila asist. mag. Marina Praprotnik, Pediatrična klinika Ljubljana, in prof. dr. Adnan Čustović, Imperial College London. S strokovnjakoma se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Hey Paul Studios/ Flickr, cc


Stran 21 od 47
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov