Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pozimi se ob Zbiljskem jezeru zberejo nekatere ptice, ki jim je drugje prehladno. V četrtek pa so kamp Smlednik, ki ni prav daleč stran, okupirali psi. In to kar 650 takšnih, ki jim mraz prav dobro dene.
Nejc Smole, predsednik krajevne skupnosti Smlednik, je povedal, da gre za letno različico zimskega športa, pri katerem psi seveda ne vlečejo sani, pač pa kolesarje, tekače, tiste na skuterjih oziroma skirojih in štirikolesne vozičke.
Na tem tekmovanju, kot že ime pove – prvenstvo čistokrvnih polarnih vlečnih psov – so dovoljene samo naslednje pasme: husky, samojed, aljaški malamut in grendlanski pes.
Idejni vodja oziroma tisti, ki je najbolj zaslužen, da je po Italiji, Belgiji, Nizozemski in mestu ob avstrijsko-češki meji letos gostiteljica prvenstva čistokrvnih polarnih vlečnih psov Slovenija, je Matjaž Ovsenek, tudi član Kluba slovenskih vodnikov čistokrvnih psov.
Ko je sneg, ga lahko vidite na smučeh z vpreženim psom, kar se imenuje skijoring, te dni pa je svojo Kiro vpregel v kolo, kar se imenuje bikejoring – in to je ena izmed štirih disciplin, v katerih se te dni pri nas meri 107 ekip iz 10. držav.
“Najštevilčnejšo zasedbo imajo Avstrijci, ki bodo prav gotovo pobrali tudi največ kolajn. Zelo močni pa so tudi Italijani, Čehi, Slovaki, sploh tekači. Recimo Marcel Matanin je tudi pri nas že večkrat tekel gorski tek na Šmarno goro in Slovenijo dobro pozna.”
Iz Avstrije je k nam prišel tudi prvak v vleki s skirojem Klaus Flinger.
“Začel sem z nogometom, potem sem kolesaril – take dolge ture, več kot 1200 in 1400 kilometrov. Potem sem ugotovil, da je tudi teči prijetno. Začel sem teči maratone in ultramaratone, ko tečeš 24 ur. Največji dosežek je bil 240-kilometrski maraton čez Saharo v sedmih dneh. Vse, kar potrebuješ v 7. dneh, spakiraš v nahrbtnik in tečeš z njim in vse, kar dobiš od organizatorjev, je od 10 do 12 litrov vode na dan. Potem pa je družina želela psa. Sprva sem rekel, da psa pa res ne potrebujemo. Pa so me prepričali, da lahko z njim treniram na smučeh, ki jih bo vlekel. Začelo me je zanimati, začel sem se učiti in v petih letih sem postal svetovni prvak.”
V canicrossu oziroma teku s psom je bilo tudi kar nekaj tekmovalk. No, ne nekaj. Na celotnem tekmovanju v Smledniku naj bi bila kar polovica tekmovalk, vsaj tistih s človeško podobo.
Barbaro Rink je mraz motil bolj kot njeno Albo: “Kuža pri teh temperaturah dela bolje, kot če je topleje.” Tekmovalka je še povedala, da je edina razlika teka s psom ta, da je pri njem hitrost veliko večja, kot bi jo dosegel tekač sam.
In čeprav imajo ti polarni psi, ki so zasedli del Gorenjske vleko v krvi, pa imajo eno pomanjkljivost: če ne gre zares, ne dajo vsega od sebe.
Vse od sebe pa so na progah treh občin – Medvode, Šenčur in Vodice – dali tekmovalci 5. Evropskega prvenstva čistokrvnih polarnih vlečnih psov 2011, pa čeprav gre bolj kot za tekmovanje za hobi in druženje.
Pozimi se ob Zbiljskem jezeru zberejo nekatere ptice, ki jim je drugje prehladno. V četrtek pa so kamp Smlednik, ki ni prav daleč stran, okupirali psi. In to kar 650 takšnih, ki jim mraz prav dobro dene.
Nejc Smole, predsednik krajevne skupnosti Smlednik, je povedal, da gre za letno različico zimskega športa, pri katerem psi seveda ne vlečejo sani, pač pa kolesarje, tekače, tiste na skuterjih oziroma skirojih in štirikolesne vozičke.
Na tem tekmovanju, kot že ime pove – prvenstvo čistokrvnih polarnih vlečnih psov – so dovoljene samo naslednje pasme: husky, samojed, aljaški malamut in grendlanski pes.
Idejni vodja oziroma tisti, ki je najbolj zaslužen, da je po Italiji, Belgiji, Nizozemski in mestu ob avstrijsko-češki meji letos gostiteljica prvenstva čistokrvnih polarnih vlečnih psov Slovenija, je Matjaž Ovsenek, tudi član Kluba slovenskih vodnikov čistokrvnih psov.
Ko je sneg, ga lahko vidite na smučeh z vpreženim psom, kar se imenuje skijoring, te dni pa je svojo Kiro vpregel v kolo, kar se imenuje bikejoring – in to je ena izmed štirih disciplin, v katerih se te dni pri nas meri 107 ekip iz 10. držav.
“Najštevilčnejšo zasedbo imajo Avstrijci, ki bodo prav gotovo pobrali tudi največ kolajn. Zelo močni pa so tudi Italijani, Čehi, Slovaki, sploh tekači. Recimo Marcel Matanin je tudi pri nas že večkrat tekel gorski tek na Šmarno goro in Slovenijo dobro pozna.”
Iz Avstrije je k nam prišel tudi prvak v vleki s skirojem Klaus Flinger.
“Začel sem z nogometom, potem sem kolesaril – take dolge ture, več kot 1200 in 1400 kilometrov. Potem sem ugotovil, da je tudi teči prijetno. Začel sem teči maratone in ultramaratone, ko tečeš 24 ur. Največji dosežek je bil 240-kilometrski maraton čez Saharo v sedmih dneh. Vse, kar potrebuješ v 7. dneh, spakiraš v nahrbtnik in tečeš z njim in vse, kar dobiš od organizatorjev, je od 10 do 12 litrov vode na dan. Potem pa je družina želela psa. Sprva sem rekel, da psa pa res ne potrebujemo. Pa so me prepričali, da lahko z njim treniram na smučeh, ki jih bo vlekel. Začelo me je zanimati, začel sem se učiti in v petih letih sem postal svetovni prvak.”
V canicrossu oziroma teku s psom je bilo tudi kar nekaj tekmovalk. No, ne nekaj. Na celotnem tekmovanju v Smledniku naj bi bila kar polovica tekmovalk, vsaj tistih s človeško podobo.
Barbaro Rink je mraz motil bolj kot njeno Albo: “Kuža pri teh temperaturah dela bolje, kot če je topleje.” Tekmovalka je še povedala, da je edina razlika teka s psom ta, da je pri njem hitrost veliko večja, kot bi jo dosegel tekač sam.
In čeprav imajo ti polarni psi, ki so zasedli del Gorenjske vleko v krvi, pa imajo eno pomanjkljivost: če ne gre zares, ne dajo vsega od sebe.
Vse od sebe pa so na progah treh občin – Medvode, Šenčur in Vodice – dali tekmovalci 5. Evropskega prvenstva čistokrvnih polarnih vlečnih psov 2011, pa čeprav gre bolj kot za tekmovanje za hobi in druženje.
Ministrstvo za kulturo je pripravilo spremembe treh medijskih zakonov: o RTV Slovenija, o Slovenski tiskovni agenciji in zakona o medijih. Za javno razpravo je namenilo le 5 dni in to sredi poletja. Koalicijski partnerji se o podpori še niso izrekli. Glede na dogajanje na slovenski medijski sceni, kjer politika sploh ne skriva želje po obvladovanju medijev in javnega mnenja, so predlagani medijski zakoni zagotovo potrebni še bolj pozornega branja in kritičnega pretresa. Komentira dr. Igor Vobič, profesor s Katedre za novinarstvo na Fakulteti za družbene vede.
Konec junija so številne ameriške organizacije pozvale oglaševalce, naj za mesec dni prenehajo oglaševati na platformah v lasti podjetja Facebook. Z bojkotom oglaševanja želijo doseči, da Facebook uvede strožji nadzor nad širjenjem sovražnega govora in lažnih novic. Kako bo bojkot oglaševalcev vplival na prihodnost Facebooka? Lahko družabna omrežja sploh preživijo brez oglaševalcev in ali lahko oglaševalci preživijo brez njih?
Poklicali smo dopisnika Boštjana Anžina o aktualnem stanju protestov v Beogradu. O ugrabitvi protivladnih protestov v Srbiji, policijskem nasilju in odhodu Vučića v Pariz in Bruselj.
Marko Hren je eden osrednjih akterjev demokratičnega osamosvajanja Slovenije, dolgoletni direktor Mirovnega inštituta in pobudnik konverzije vojašnice na Metelkovi v kulturni center. Med drugim je tudi pobudnik in soustanovitelj prve etične trgovine v jugovzhodni Evropi. S somišljeniki se je zavzemal za odpravo vojske in mirovno politiko. Še vedno je prepričan, da bi bila demilitarizacija realna možnost, ki pa smo jo zamudili in da so danes nujne še bistveno globlje spremembe, kot samo razorožitev.
Aprila 1950 je v Ljubljani začel izhajati časopis Ljudska tehnika, ki je kot glasilo istoimenske organizacije seznanjal bralce o tehničnih dosežkih doma in po svetu. Nekaj let zatem se je preimenoval v revijo Življenje in tehnika, ki odtlej neprekinjeno obvešča bralce o napredku na področju znanosti in tehnike. Doslej je izšlo toliko številk, da sestavljajo - če jih postavimo eno na drugo - več kot 5-metrov visok kup, pravi 'spomenik' slovenski tehnični kulturi torej. Maja Ratej je z odgovornim urednikom revije Matejem Pavličem preletela, kateri tehnološki trendi so zaznamovali posamezna obdobja izhajanja revije in najbolj odmevali v javnosti, več pa tudi o tem, da navkljub obdanosti s tehniko postajamo vse bolj tehnično nepismeni.
V tem tednu je kot vršilec dolžnosti delovanje Zavoda Planica prevzel Franci Petek. Na mestu direktorja je zamenjal Jelka Grosa, ki je zavod vodil od ustanovitve leta 2009. Zavod, ki je bil prvotno ustanovljen za gradnjo novega nordijskega centra, je ob ustanovitvi prevzel tudi večino nalog, ki jih je pred tem opravljal ukinjeni Zavod za šport. Bolj kot menjava na vrhu edine športne institucije, ki je ob pristojnem ministerstvu vsaj delno odvisna od politične volje, je akterje zbodel način menjave.
V Sloveniji smo od prejšnjega tedna bogatejši za nov rezervacijski portal, ki se postavlja kot alternativa in konkurenca uveljavljenim platformam kot sta Booking in Airbnb, vendar se vsaj zaenkrat usmerja zgolj v domačo, slovensko ponudbo turističnih ponudnikov. Posebnost portala je, da lahko že pri ogledu ponudnika na spletu vidimo, ali ta sprejema turistične bone, letošnjo novost za reševanje slovenskega turizma po epidemiji.
Fonolaboratorij ali jezikovni laboratorij je studio, v katerem je programska oprema, ki v kombinaciji z zelo kakovostnimi posnetki govora in izgovorjave posameznih glasov omogoča raziskovanje vsakega glasu in naglasa v slovenščini. Raziskovalci se bodo še posebej osredotočili na snemanje in preučevanje slovenskih narečij, razloži predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU dr. Kozma Ahačič.
Raketa Vega s 53 sateliti na krovu, med katerima sta tudi slovenska Nemo-HD in Trisat, je že od četrtka, 18. junija 2020, v stanju pripravljenosti na izstrelitev, a so neugodne vremenske razmere vse do zdaj preprečevale izstrlitev. Konec tega tedna so se vendarle izboljšale, čebo vse po sreči, naj bi bila izstrelitev jutri, torej v nedeljo, 28. 6. 2020, ob 3:51 zjutraj. S tem bo Slovenija dobila svoja prva dva satelita utirjena v orbitah okoli našega planeta. Dogodek predstavlja vrhunec več kot desetletja dolgih prizadevanj dveh ločenih raziskovalnih skupin, ki sta vsaka po svoje razvijali slovensko znanje na področju vesoljskih tehnologij. Z vodji obeh skupin dr. Iztokom Krambergerjem s Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru in dr. Tomažem Rodičem iz ljubljanskega Centra odličnosti Vesolje-SI se je pogovarjala Maja Ratej.
Epidemija je močno spremila turistične navade, zato vodja konzularne službe na Ministrstvu za zunanje zadeve Andrej Šter pojasnuje, kako je s potovanjem v tujino, pripravo nanj in iskanjem zaneslijivih informacij.
"Korporacije, ki proizvajajo izdelke, s katerimi lahko neposredno škodljivo vplivajo na zdravje precejšnjega dela prebivalcev in so v posamezni državi dolgoročno povezane s kakovostjo javnega zdravja ter izdatki zanj, je še posebej nujno kritično analizirati in redno evalvirati njihovo delovanje," piše na hrbtni platnici knjige Heineken v Afriki. Z njenim avtorjem Olivierom van Beemnom se je ob njegovem obisku v Ljubljani pogovarjal Gašper Andrinek.
Izstrelitev predstavlja vrhunec več kot desetletja prizadevanj dveh ločenih raziskovalnih skupin, ki sta vsaka po svoje razvijali slovensko znanje na področju vesoljskih tehnologij. Z vodji obeh skupin dr. Iztokom Krambergerjem s Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru in dr. Tomažem Rodičem iz ljubljanskega Centra odličnosti Vesolje-SI se je pogovarjala Maja Ratej.
Leta 1980 so Pankrti izdali prvenec Dolgcajt, to pa je bil tudi prvi punk album na Slovenskem. Ob 25-letnici izida je Založba kvalitetnih programov RTV Slovenija izdala digitalizirano CD inačico plošče z dodatno skladbo ZeKa pank, ob 40-letnici prve izdaje in 50-letnici Založbe pa je Dolgcajt Pankrtov spet na voljo v obliki LP-ja. Posebna omejena oštevilčena izdaja za zbiratelje v nakladi 700 izvodov na 180 gramskem vinilu z restavriranimi posnetki in posebnim LP masteringom vsebuje tudi arhivsko dokumentacijo in pretočno kodo. Več v obletnici albuma s frontmenom Petrom Lovšinom.
Ker vse poti vodijo v Rim, nas je zadnji dan Poletja v dvoje res odneslo v večno mesto.“Šla bi baba v Rim, ki bi imala s čim. Kupila bi si sakaj, ako bi imala zakaj,” pravi najslavnejši Rimljan Boris Raztresen, za domače Bore. Pravi, da Rim nima vodnjaka Trevi, zato pa je edini na tistem koncu, ki ima svojo vrtino. Prav tako se na osrednjem trgu ne gnetejo turisti, po njem se sprehajajo domače živali.
Tišina. Zapl ... zaplj ... zapletjanje. Zapletanje. Govorjenje prek vokala skladbe. Napačna izgovarjava. Kaj vse vas zmoti pri poslušanju radia? Identificirali smo sedem radijskih grehov!
Šli smo na Dunaj ... Nad Krškim! Tudi tam imajo živalski vrt, poštar vse pakete po veličastnem Dunaju razvozi v desetih minutah, domačini pa se ne morejo zediniti, ali je boljši valček ali polka
V tretji junijski oddaji Val kolesari smo na obrobju Ljubljane, v Podutiku, preizkusili gorsko kolo. V oddaji lahko prisluhnete tudi kakšnemu dobremu nasvetu za nakup kolesa, pa tudi kje vse so v Sloveniji primerne poti za tovrstno rekreacijo.
Tadej in Mitja sta se odločila, da v Poletju v dvoje naklepljemo eno, ki bo imela potencial zmage na Evroviziji, potencial seči na vrh britanskih in ameriških lestvic. Morda celo biti prva pesem zbirke, ki bo prejela Veronikino nagrado. Na pomoč so priskočili poslušalke in poslušalci ter Tilen Artač in Igor Bračič.
V Poletju v dvoje se odpravljamo po svetu doma. Naši valovski romarji so si za tretjo postajo izbrali Valeto. Preverili so, ali tudi ta nad Portorožem ponuja peščene plaže, mavrične koktejle in dobre žure. Na Barki pa smo iskali bradatega moža s pipo in kapitansko čepico.
Neveljaven email naslov