Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Prvenstvo vlečnih psov

21.11.2011


Pozimi se ob Zbiljskem jezeru zberejo nekatere ptice, ki jim je drugje prehladno. V četrtek pa so kamp Smlednik, ki ni prav daleč stran, okupirali psi. In to kar 650 takšnih, ki jim mraz prav dobro dene.

Nejc Smole, predsednik krajevne skupnosti Smlednik, je povedal, da gre za letno različico zimskega športa, pri katerem psi seveda ne vlečejo sani, pač pa kolesarje, tekače, tiste na skuterjih oziroma skirojih in štirikolesne vozičke.

Na tem tekmovanju, kot že ime pove – prvenstvo čistokrvnih polarnih vlečnih psov – so dovoljene samo naslednje pasme: husky, samojed, aljaški malamut in grendlanski pes.

Idejni vodja oziroma tisti, ki je najbolj zaslužen, da je po Italiji, Belgiji, Nizozemski in mestu ob avstrijsko-češki meji letos gostiteljica prvenstva čistokrvnih polarnih vlečnih psov Slovenija, je Matjaž Ovsenek, tudi član Kluba slovenskih vodnikov čistokrvnih psov.

Ko je sneg, ga lahko vidite na smučeh z vpreženim psom, kar se imenuje skijoring, te dni pa je svojo Kiro vpregel v kolo, kar se imenuje bikejoring – in to je ena izmed štirih disciplin, v katerih se te dni pri nas meri 107 ekip iz 10. držav.

“Najštevilčnejšo zasedbo imajo Avstrijci, ki bodo prav gotovo pobrali tudi največ kolajn. Zelo močni pa so tudi Italijani, Čehi, Slovaki, sploh tekači. Recimo Marcel Matanin je tudi pri nas že večkrat tekel gorski tek na Šmarno goro in Slovenijo dobro pozna.”

Iz Avstrije je k nam prišel tudi prvak v vleki s skirojem Klaus Flinger.

“Začel sem z nogometom, potem sem kolesaril – take dolge ture, več kot 1200 in 1400 kilometrov. Potem sem ugotovil, da je tudi teči prijetno. Začel sem teči maratone in ultramaratone, ko tečeš 24 ur. Največji dosežek je bil 240-kilometrski maraton čez Saharo v sedmih dneh. Vse, kar potrebuješ v 7. dneh, spakiraš v nahrbtnik in tečeš z njim in vse, kar dobiš od organizatorjev, je od 10 do 12 litrov vode na dan. Potem pa je družina želela psa. Sprva sem rekel, da psa pa res ne potrebujemo. Pa so me prepričali, da lahko z njim treniram na smučeh, ki jih bo vlekel. Začelo me je zanimati, začel sem se učiti in v petih letih sem postal svetovni prvak.”

V canicrossu oziroma teku s psom je bilo tudi kar nekaj tekmovalk. No, ne nekaj. Na celotnem tekmovanju v Smledniku naj bi bila kar polovica tekmovalk, vsaj tistih s človeško podobo.

Barbaro Rink je mraz motil bolj kot njeno Albo: “Kuža pri teh temperaturah dela bolje, kot če je topleje.” Tekmovalka je še povedala, da je edina razlika teka s psom ta, da je pri njem hitrost veliko večja, kot bi jo dosegel tekač sam.

In čeprav imajo ti polarni psi, ki so zasedli del Gorenjske vleko v krvi, pa imajo eno pomanjkljivost: če ne gre zares, ne dajo vsega od sebe.

Vse od sebe pa so na progah treh občin – Medvode, Šenčur in Vodice – dali tekmovalci 5. Evropskega prvenstva čistokrvnih polarnih vlečnih psov 2011, pa čeprav gre bolj kot za tekmovanje za hobi in druženje.


Val 202

2529 epizod

Val 202

2529 epizod


Prvenstvo vlečnih psov

21.11.2011


Pozimi se ob Zbiljskem jezeru zberejo nekatere ptice, ki jim je drugje prehladno. V četrtek pa so kamp Smlednik, ki ni prav daleč stran, okupirali psi. In to kar 650 takšnih, ki jim mraz prav dobro dene.

Nejc Smole, predsednik krajevne skupnosti Smlednik, je povedal, da gre za letno različico zimskega športa, pri katerem psi seveda ne vlečejo sani, pač pa kolesarje, tekače, tiste na skuterjih oziroma skirojih in štirikolesne vozičke.

Na tem tekmovanju, kot že ime pove – prvenstvo čistokrvnih polarnih vlečnih psov – so dovoljene samo naslednje pasme: husky, samojed, aljaški malamut in grendlanski pes.

Idejni vodja oziroma tisti, ki je najbolj zaslužen, da je po Italiji, Belgiji, Nizozemski in mestu ob avstrijsko-češki meji letos gostiteljica prvenstva čistokrvnih polarnih vlečnih psov Slovenija, je Matjaž Ovsenek, tudi član Kluba slovenskih vodnikov čistokrvnih psov.

Ko je sneg, ga lahko vidite na smučeh z vpreženim psom, kar se imenuje skijoring, te dni pa je svojo Kiro vpregel v kolo, kar se imenuje bikejoring – in to je ena izmed štirih disciplin, v katerih se te dni pri nas meri 107 ekip iz 10. držav.

“Najštevilčnejšo zasedbo imajo Avstrijci, ki bodo prav gotovo pobrali tudi največ kolajn. Zelo močni pa so tudi Italijani, Čehi, Slovaki, sploh tekači. Recimo Marcel Matanin je tudi pri nas že večkrat tekel gorski tek na Šmarno goro in Slovenijo dobro pozna.”

Iz Avstrije je k nam prišel tudi prvak v vleki s skirojem Klaus Flinger.

“Začel sem z nogometom, potem sem kolesaril – take dolge ture, več kot 1200 in 1400 kilometrov. Potem sem ugotovil, da je tudi teči prijetno. Začel sem teči maratone in ultramaratone, ko tečeš 24 ur. Največji dosežek je bil 240-kilometrski maraton čez Saharo v sedmih dneh. Vse, kar potrebuješ v 7. dneh, spakiraš v nahrbtnik in tečeš z njim in vse, kar dobiš od organizatorjev, je od 10 do 12 litrov vode na dan. Potem pa je družina želela psa. Sprva sem rekel, da psa pa res ne potrebujemo. Pa so me prepričali, da lahko z njim treniram na smučeh, ki jih bo vlekel. Začelo me je zanimati, začel sem se učiti in v petih letih sem postal svetovni prvak.”

V canicrossu oziroma teku s psom je bilo tudi kar nekaj tekmovalk. No, ne nekaj. Na celotnem tekmovanju v Smledniku naj bi bila kar polovica tekmovalk, vsaj tistih s človeško podobo.

Barbaro Rink je mraz motil bolj kot njeno Albo: “Kuža pri teh temperaturah dela bolje, kot če je topleje.” Tekmovalka je še povedala, da je edina razlika teka s psom ta, da je pri njem hitrost veliko večja, kot bi jo dosegel tekač sam.

In čeprav imajo ti polarni psi, ki so zasedli del Gorenjske vleko v krvi, pa imajo eno pomanjkljivost: če ne gre zares, ne dajo vsega od sebe.

Vse od sebe pa so na progah treh občin – Medvode, Šenčur in Vodice – dali tekmovalci 5. Evropskega prvenstva čistokrvnih polarnih vlečnih psov 2011, pa čeprav gre bolj kot za tekmovanje za hobi in druženje.


05.06.2020

Bolj ko si premožen, bolj si zaščiten

Strukturne neenakosti so po svetu dosegale ekstremne razsežnosti že veliko pred izbruhom virusa COVID-19. Pandemija jih je kruto razkrila in še zaostrila. Direktorica mreže evropskih razvojnih organizacij CONCORD Tanya Cox opozarja, da jih moramo nujno nasloviti in začeti graditi bolj vključujoče in trajnostno naravnano gospodarstvo.


03.06.2020

Val kolesari

V prvi oddaji Val kolesari smo preizkusili cestna kolesa. S kolesarskim trenerjem Miho Koncilijo smo se pogovarjali o tem kako trenirati, kako se obnašati v prometu in kakšno kolo kupiti.


02.06.2020

Mateja Vodeb, vodja Službe za dostopnost programov RTV

Prvi teden v juniju je tradicionalno namenjen ozaveščanju o težavah in potrebah slepih in slabovidnih. Mateja Vodeb iz Službe za dostopnost programov o dostopu do informacij za tiste, ki so jim v običajnih oblikah težje dostopne.


01.06.2020

Zakulisje Izodroma

Oddaja Izodrom, ki je zaznamovala koronaobdobje, je pred dnevi doživela še zadnjo izvedbo. 49. izobraževalnih, zabavnih in izzivalnih vsebin so pripravili naši televizijski kolegi in z njimi polepšali jutro marsikateremu šolarju. Oddaje so se začele kmalu po razglasitvi epidemije, ko so se šole zaprle in so bili šolarji prisiljeni ostati doma. Žur, nepričakovano, čar živosti, ljubezen na prvi pogled, adrenalin ... so besede, ki se jih bodo ob zadnji oddaji spominjali njeni ustvarjalci.


31.05.2020

RD: Potrebujemo zeleno in socialno revolucijo

Kakšna je vloga mladih borcev za boljšo okoljsko prihodnost in kako je ta povezana z udeležbo na volitvah? Kako sprejeti kompromis med gospodarstvom in okoljem? Kaj lahko naredi posameznik in kaj pomeni zelena revolucija, razmišljajo štirje okoljsko ozaveščeni mladi. Pravijo, da je okolje sklenjen krog: ko pomagaš sebi, pomagaš drugemu.


30.05.2020

Dolžnost Akademije je opozarjati na nepravilnosti in krivice

Akademija za gledališče, radio, film in televizijo je ena izmed najbolj izstopajočih, na nek način pa pa tudi skrivnostnih izobraževalnih institucij v Sloveniji. Bodisi zaradi učnega programa, načina predajanja znanja, medsebojnih odnosov ali samega prostora. Mnogi smo o njej slišali le iz medijev, izkušenj znancev ali govoric, redko kdo pa je imel možnost zaznati kreativni utrip Akademije in njenih rednih obiskovalcev. V reportaži o tem, kako so vsi AGRFT-jevci pravzaprav ena mala družina, kako jih je karantena izmučila pa tudi nekaj naučila ter kako umetnost ne sme nikoli zaspati v svojem boju za uveljavljanje in obstoj.


29.05.2020

Aleksandar Hemon: Ljudje nimajo drugega načina, da izrazijo svoj bes drugače kot na ulici

Pisanje Sarajevčana Aleksandra Hemona, piše v angleščini, primerjajo z Nabokovom in Kundero. Ameriško družbo opazuje že 28 let, od takrat, ko se v obkoljeno Sarajevo ni mogel več vrniti. Dolgo časa je živel v Chicagu, zdaj poučuje kreativno pisanje na ugledni univerzi Princeton. Pravi, da se nasilje nad temnopoltimi prebivalci v Združenih državah, dogaja že od nekdaj. To v Minneapolisu ni novo. Kar je novo, je kontekst. "Epidemija, Trump in trumpizem, kar se dogaja v tem hipu." Kmalu objavimo daljši intervju z Aleksandrom Hemonom, v katerem bo govoril o novem (četrtem) delu filma Matrica, o tem, kako je prvič videl igrati Michaela Jordana v Chicagu in kako se je njegova pisateljska kariera v Združenih državah amerike začela pri uglednem tedniku The New Yorker. Foto: MMCRTVSLO/Reuters


28.05.2020

Zakaj cvetni prah letos številnim greni življenje?

Ljudje letos tožijo o kar hudi sezoni za tiste, ki so alergični na cvetni prah. Je letošnje leto nadpovprečno v koncentracijah cvetnega prahu in obremenitvah zaradi tega? Zanimalo nas bo, kaj na to vpliva in če je katera slovenska regija še posebej izpostavljena visokih koncentracijam cvetnega prahu. Predstavili bomo tudi, kako v posameznem letu potekajo najbolj tipične alergije na posamezen tip cvetnega prahu in katera vrsta cvetnega prahu Slovencem povzroča največ preglavic. Gostja bo Andreja Kofol Seliger, vodja aerobiološkega laboratorija v NLZOH (Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano), ki je edini te vrste v Sloveniji.


27.05.2020

Bo Zmaj prestal ognjeni krst?

Zvečer, okoli pol enajste po srednjeevropskem času, v vesoljskem centru Kennedy v Cape Canaveralu na Floridi napovedujejo zgodovinski dogodek. Ameriška vesoljska agencija Nasa bo v sodelovanju z zasebnim vesoljskim podjetjem SpaceX milijarderja Elona Muska na Mednarodno vesoljsko postajo poslala raketo falcon 9 z dvema astronavtoma. Nazadnje so Američani svoj raketoplan v vesolje poslali leta 2011. Maja Ratej se je pogovarjala s kolegom iz Multimedijskega centra Aljošo Mastnom, ki spremlja tovrstne polete in z vesoljem povezane teme.


27.05.2020

Klavrnost študentskega maja

Kje so bili študenti v času korone? So bili njihovi predlogi, zahteve slišani, njihove pravice pa dovolj zastopane?


27.05.2020

Ko ti je nekaj všečnega padlo v uho, si noči preždel ob radiu

Z Janezom Bončino – Benčem se pogovarjamo o njegovih spominih na glasbene nosilce: od radia Luksemburg do pretočnih storitev. “Glavna informacija in moja največja ljubezen je še vedno radio. Prvi je bil Radio Luksemburg. Bili smo kot eni lovci, če ti je nekaj všečnega padlo v uho, si presedel noči ob radiu in čakal na refren za refrenom.”


25.05.2020

Računalnik enih aspektov umetnosti pač ne more prenašati, pika.

Prejšnji teden so se pred Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo prvič po dolgem času spet v živo srečali študentje 1. letnika Dramske igre. Po približno dveh mesecih karantene so v prostorih fakultete izpeljali uro Tehnike govora. Po 90-ih minutah ogrevanja, interpretiranja in artikuliranja so bili njihovi občutki različni. “Zame je bilo zelo ganljivo. Dva meseca sem vas gledal preko ekrana, samo do prsnega koša, kdaj ste pritekli s hriba, kdaj ste bili še v pižami. Sedaj pa ste tu, pred mano, v živo. Pravi študentje! Zdi se mi, da smo se gledali drugače, kot bi se sicer. Kot, da bi skupaj dali neko težko, intimno zadevo.” – Tomaž Gubenšek, profesor in dekan na AGRFT O poučevanju na daljavo pa smo se pogovarjali tudi z ravnateljem Srednje šole za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani, Gregorjem Markljem.


24.05.2020

RD: Spletna prijateljstva vzameš in pustiš, za pravo prijateljstvo moraš delati

Ker so mladi v epicentru družabnega življenja, tokrat govorimo o odnosih, zlasti prijateljskih. Bili naj bi vse bolj razdrobljeni, prehodni in virtualni: pa so res? Kako mladi sklepajo prijateljstva in do kake mere poglobijo ta odnos? Kopičijo stike ali se zanesejo le na bližnje prijatelje?


23.05.2020

Poroke v času korone

Četrta majska sobota je bila pred tedni eden najbolj zaželjenih terminov za poroko. Toda koronavirus je tudi javno izkazovanje ljubezni postavil na glavo. Po 6- tedenski prepovedi je od 28. aprila ob upoštevanju preventivnih ukrepov spet mogoče skleniti zakonsko ali partnersko zvezo. Toda številni pari so se vseeno odločili za prestavitev na jesen ali naslednje leto.


22.05.2020

Dr. Marko Pahor o posledicah krize za slovensko gospodarstvo

Z dr. Markom Pahorjem z ljubljanske Ekonomske fakultete o posledicah epidemije za slovensko gospodarstvo, novem paketu vladnih ukrepov in turističnih bonih, ki naj bi pomagali preživeti najhuje prizadetemu sektorju.


20.05.2020

Andrej Vizjak

Pogovor z okoljskim ministrom Andrejem Vizjakom.


20.05.2020

Ves svet je ugibal, od kod ta zbor, če so samo štirje

Bohemian Rhapsody je edina skladba, ki je bila dvakrat naj božični singel, edina skladba v Veliki Britaniji, ki je bila na prvem mestu v dveh različnih letih, prva skladba, ki je preživela devet tednov na prvem mestu glasbene lestvice v Veliki Britaniji. Izšla je na plošči A Night at The Opera.


18.05.2020

Dijaški dom dijakom daje nezaveden občutek varnosti in občutek pripadnosti

Judita Nahtigal je ravnateljica Dijaškega doma Kranj, Ime tedna pa je postala leta 2016, ko je postala tudi Ime meseca februarja.


18.05.2020

Roman Brunšek, ravnatelj osnovne šole Škofljica

Roman Brunšek, ravnatelj osnovne šole Škofljica ob ponovnem odprtju šol pravi, da nekateri otroci v času šolanju na daljavo gotovo niso imeli podpore, prave usmeritve in so se na neki način določen čas tudi izgubljali.


Stran 36 od 127
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov