Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Veste, kdaj je stvar za v arhiv? Ko dopolni 30 let oziroma ko se kolo zgodovine obrne za generacijo naprej. Dokumente, ki so jih tekom stoletij ustvarili na območju od Jesenic do Metlike, na ozemlju nekdanje Kranjske, od leta 1898 sistematično zbira in popisuje Zgodovinski arhiv Ljubljana, ki je največji tovrstni arhiv v Sloveniji.
Zgodovinski arhiv Ljubljana, ki velja za največji regonalni arhiv v Slovenji, zaznamuje 120 let. "Arhivi pri nas še vedno v slabih prostorih, a na pragu digitalizacije."
Veste, kdaj je stvar za v arhiv? Ko dopolni 30 let oziroma ko se kolo zgodovine obrne za generacijo naprej. Dokumente, ki so jih tekom stoletij ustvarili na območju od Jesenic do Metlike, na ozemlju nekdanje Kranjske, od leta 1898 sistematično zbira in popisuje Zgodovinski arhiv Ljubljana, ki je največji tovrstni arhiv v Sloveniji.
Če bi vse pisno, kar hrani, zložili v vrsto, bi ta segala od središča Ljubljane do Grosuplja. “V Ljubljani hranimo približno polovico tega,” razlaga direktor Zgodovinskega arhiva Ljubljana mag. Mitja Sadek, “lahko si predstavljate, kako je, ko pride stranka k nam in si želi točno določen dokument.” Sadek delo arhivista primerja z detektivskim delom. Arhivisti morajo biti po njegovem široko razgledani, interdisciplinarno naravnani, pripravljeni sedeti dolge ure in za povrh z nekakšnim “erosom za zgodovino.”
“Pri nas pravimo, da obolevamo za arhivitisom.”
Zgodovinski arhiv Ljubljana letos zaznamuje 120-letnico obstoja. Kot prvi arhivar je bil v njem zaposlen pesnik in duhovnik Anton Aškerc, ki velja tudi za prvega poklicnega arhivarja na Slovenskem.
Iz njegovih časov so v t.i. francoski sobi v depojih arhiva še vedno vidne stopnice, ki se končajo dobesedno v steni. “Po teh stopnicah je Aškerc prenašal gradivo iz arhivskih depojev, ki so bili tu, kjer je arhiv zdaj. Njegova pisarna pa je bila tam, kjer so danes prostori Mestne občine Ljubljana. Oboje so pozneje umetno pregradili s steno,” razlaga Sadek.
Ohranili so se tudi Aškerčevi zapisi, ko je le pet dni po nastopu službe julija 1898 ugotavljal klavrno stanje arhiva in kaj vse bi bilo treba storiti.
“Načrt mojega dela bi bil torej, da moram dati posamezne kose, knjige et cetera osnažiti prahu, ki se ga je nabralo na cente. Drugače stvari ni moč v roke jemati. Arhivno sobo je treba očistiti nepotrebnih ropotij, na primer mišjih pasti, bobnov et cetera. Soba se mora vsak dan temeljito prezračiti, zakaj zrak v njej je grozen in človeku, ki dela v njej, naravnost poguben.”
Sprva je bil mestni arhiv, pozneje pa se je preoblikoval v regionalnega. Pokriva območje nekdanje dežele Kranjske od Jesenic do Metlike, območje, na katerem živi približno polovica prebivalstva Slovenije. Hranijo na primer izvleček urbarja deželnoknežjega mesta Kranj iz sredine 18. stoletja, notni zapis glasbe Marjana Kozine za prvi slovenski zvočni igrani in celovečerni film Na svoji zemlji iz leta 1948, Tavčarjevo poročno fotografijo, oporoko Janeza Trdine (17. maj 1893), člansko izkaznico Stanka Bloudka v Mednarodnem olimpijskem komiteju iz leta 1948 in tako naprej.
Ena od rednih strank v arhivu je doktorica zgodovinskih znanosti Dragica Čeč, ki včasih delu v arhivu posveti tudi več deset ur na teden. “Kot raziskovalka se rada ukvarjam z mikrozgodovino, iščem življenjske zgodbe ljudi. Zanimivo je slediti temu, kako se te zgodbe sestavljajo v zelo različnih dokumentih, celo različnih arhivih.”
Trenutno brska po gradivu o oskrbi revnih in starostnikov v prvi polovici 19. stoletja. Da se lahko prebije skozi metre po večini pisnega gradiva – papir iz tistih časov je, mimogrede, dosti težji od tega, ki ga poznamo danes –, mora znati brati gotico, razumeti nemško, italijansko in latinsko.
Arhivsko gradivo se zlasti v zadnjem obdobju pospešeno spreminja, postaja digitalno. “Arhivi se transformirajo, prilagajajo se razvoju, postali bodo arhivi digitalnih zapisov,” razlaga Sadek. Spremenili so se tudi uporabniki, ki pričakujejo, da se bodo do vsega dokopali že s klikom. A v arhivih ne gre tako hitro, dodaja Dragica Čeč. “Opažam, da želi moderni obiskovalec dobiti vse na pladnju. A to ni nekaj, kar lahko dobiš z enim klikom. Tu je pomembna potrpežljivost, biti moraš vztrajen.”
Nekatere težave pa so identične Aškerčevim časom. “Za slovensko arhivistiko je znano, da deluje v zelo slabih prostorskih razmerah. Pri nas ni niti enega namensko zgrajenega arhiva. Konkretno naš v Ljubljani in Novem mestu deluje v zelo slabih pogojih. Kot taki ne moremo izpolnjevati svojega arhivskega poslanstva v tako veliki meri, kot bi želeli,” je kritičen Sadek.
Pa še jezkovni poduk: Arhivist ni enako arhivar, opozarja Sadek. Za arhivista se zahteva sedma stopnja izobrazbe, njegovo delo je bolj interdisciplinarno, medtem ko lahko delo arhivarja opravlja nekdo s peto stopnjo izobrazbe.
arhivíst -a m (ȋ)
kdor opravlja arhiviranje: filmski arhivisti; sodelovanje arhivistov in kustosovarhivár -ja m (á)
strokovni uslužbenec v arhivu: dobil je službo mestnega arhivarja; arhivar časopisnega podjetja; društvo arhivarjev / filmski arhivar
Zgodovinski arhiv je danes največji slovenski regionalni arhiv. V enotah v Ljubljani, Kranju, Škofji Loki, Novem mestu in Idriji hrani okoli 16 tekočih km gradiva. V letu svoje okrogle obletnice so na svoji spletni strani objavili vrsto zanimivih dokumentov iz zgodovine, med drugim digitalizirane zapisnike sej ljubljanskega mestnega sveta od leta 1520 naprej, vsak mesec pa objavijo tudi novo arhivalijo, najzanimivejše arhivske dokumente, ki jim pridejo pod prste.
Veste, kdaj je stvar za v arhiv? Ko dopolni 30 let oziroma ko se kolo zgodovine obrne za generacijo naprej. Dokumente, ki so jih tekom stoletij ustvarili na območju od Jesenic do Metlike, na ozemlju nekdanje Kranjske, od leta 1898 sistematično zbira in popisuje Zgodovinski arhiv Ljubljana, ki je največji tovrstni arhiv v Sloveniji.
Zgodovinski arhiv Ljubljana, ki velja za največji regonalni arhiv v Slovenji, zaznamuje 120 let. "Arhivi pri nas še vedno v slabih prostorih, a na pragu digitalizacije."
Veste, kdaj je stvar za v arhiv? Ko dopolni 30 let oziroma ko se kolo zgodovine obrne za generacijo naprej. Dokumente, ki so jih tekom stoletij ustvarili na območju od Jesenic do Metlike, na ozemlju nekdanje Kranjske, od leta 1898 sistematično zbira in popisuje Zgodovinski arhiv Ljubljana, ki je največji tovrstni arhiv v Sloveniji.
Če bi vse pisno, kar hrani, zložili v vrsto, bi ta segala od središča Ljubljane do Grosuplja. “V Ljubljani hranimo približno polovico tega,” razlaga direktor Zgodovinskega arhiva Ljubljana mag. Mitja Sadek, “lahko si predstavljate, kako je, ko pride stranka k nam in si želi točno določen dokument.” Sadek delo arhivista primerja z detektivskim delom. Arhivisti morajo biti po njegovem široko razgledani, interdisciplinarno naravnani, pripravljeni sedeti dolge ure in za povrh z nekakšnim “erosom za zgodovino.”
“Pri nas pravimo, da obolevamo za arhivitisom.”
Zgodovinski arhiv Ljubljana letos zaznamuje 120-letnico obstoja. Kot prvi arhivar je bil v njem zaposlen pesnik in duhovnik Anton Aškerc, ki velja tudi za prvega poklicnega arhivarja na Slovenskem.
Iz njegovih časov so v t.i. francoski sobi v depojih arhiva še vedno vidne stopnice, ki se končajo dobesedno v steni. “Po teh stopnicah je Aškerc prenašal gradivo iz arhivskih depojev, ki so bili tu, kjer je arhiv zdaj. Njegova pisarna pa je bila tam, kjer so danes prostori Mestne občine Ljubljana. Oboje so pozneje umetno pregradili s steno,” razlaga Sadek.
Ohranili so se tudi Aškerčevi zapisi, ko je le pet dni po nastopu službe julija 1898 ugotavljal klavrno stanje arhiva in kaj vse bi bilo treba storiti.
“Načrt mojega dela bi bil torej, da moram dati posamezne kose, knjige et cetera osnažiti prahu, ki se ga je nabralo na cente. Drugače stvari ni moč v roke jemati. Arhivno sobo je treba očistiti nepotrebnih ropotij, na primer mišjih pasti, bobnov et cetera. Soba se mora vsak dan temeljito prezračiti, zakaj zrak v njej je grozen in človeku, ki dela v njej, naravnost poguben.”
Sprva je bil mestni arhiv, pozneje pa se je preoblikoval v regionalnega. Pokriva območje nekdanje dežele Kranjske od Jesenic do Metlike, območje, na katerem živi približno polovica prebivalstva Slovenije. Hranijo na primer izvleček urbarja deželnoknežjega mesta Kranj iz sredine 18. stoletja, notni zapis glasbe Marjana Kozine za prvi slovenski zvočni igrani in celovečerni film Na svoji zemlji iz leta 1948, Tavčarjevo poročno fotografijo, oporoko Janeza Trdine (17. maj 1893), člansko izkaznico Stanka Bloudka v Mednarodnem olimpijskem komiteju iz leta 1948 in tako naprej.
Ena od rednih strank v arhivu je doktorica zgodovinskih znanosti Dragica Čeč, ki včasih delu v arhivu posveti tudi več deset ur na teden. “Kot raziskovalka se rada ukvarjam z mikrozgodovino, iščem življenjske zgodbe ljudi. Zanimivo je slediti temu, kako se te zgodbe sestavljajo v zelo različnih dokumentih, celo različnih arhivih.”
Trenutno brska po gradivu o oskrbi revnih in starostnikov v prvi polovici 19. stoletja. Da se lahko prebije skozi metre po večini pisnega gradiva – papir iz tistih časov je, mimogrede, dosti težji od tega, ki ga poznamo danes –, mora znati brati gotico, razumeti nemško, italijansko in latinsko.
Arhivsko gradivo se zlasti v zadnjem obdobju pospešeno spreminja, postaja digitalno. “Arhivi se transformirajo, prilagajajo se razvoju, postali bodo arhivi digitalnih zapisov,” razlaga Sadek. Spremenili so se tudi uporabniki, ki pričakujejo, da se bodo do vsega dokopali že s klikom. A v arhivih ne gre tako hitro, dodaja Dragica Čeč. “Opažam, da želi moderni obiskovalec dobiti vse na pladnju. A to ni nekaj, kar lahko dobiš z enim klikom. Tu je pomembna potrpežljivost, biti moraš vztrajen.”
Nekatere težave pa so identične Aškerčevim časom. “Za slovensko arhivistiko je znano, da deluje v zelo slabih prostorskih razmerah. Pri nas ni niti enega namensko zgrajenega arhiva. Konkretno naš v Ljubljani in Novem mestu deluje v zelo slabih pogojih. Kot taki ne moremo izpolnjevati svojega arhivskega poslanstva v tako veliki meri, kot bi želeli,” je kritičen Sadek.
Pa še jezkovni poduk: Arhivist ni enako arhivar, opozarja Sadek. Za arhivista se zahteva sedma stopnja izobrazbe, njegovo delo je bolj interdisciplinarno, medtem ko lahko delo arhivarja opravlja nekdo s peto stopnjo izobrazbe.
arhivíst -a m (ȋ)
kdor opravlja arhiviranje: filmski arhivisti; sodelovanje arhivistov in kustosovarhivár -ja m (á)
strokovni uslužbenec v arhivu: dobil je službo mestnega arhivarja; arhivar časopisnega podjetja; društvo arhivarjev / filmski arhivar
Zgodovinski arhiv je danes največji slovenski regionalni arhiv. V enotah v Ljubljani, Kranju, Škofji Loki, Novem mestu in Idriji hrani okoli 16 tekočih km gradiva. V letu svoje okrogle obletnice so na svoji spletni strani objavili vrsto zanimivih dokumentov iz zgodovine, med drugim digitalizirane zapisnike sej ljubljanskega mestnega sveta od leta 1520 naprej, vsak mesec pa objavijo tudi novo arhivalijo, najzanimivejše arhivske dokumente, ki jim pridejo pod prste.
Praznični torek 4. decembra se je začel že ob 16.00 uri, ko smo v preddverju Kina Šiška zbrali slovenske glasbenike, ki so zelo povezani z Izštekanimi, oziroma bodo z glasbo, ki jo izvajajo, slej ko prej našli prostor v oddaji.
Praznični torek 4. decembra se je začel že ob 16.00 uri, ko smo v preddverju Kina Šiška zbrali slovenske glasbenike, ki so zelo povezani z Izštekanimi, oziroma bodo z glasbo, ki jo izvajajo, slej ko prej našli prostor v oddaji.
Praznični torek 4. decembra se je začel že ob 16.00 uri, ko smo v preddverju Kina Šiška zbrali slovenske glasbenike, ki so zelo povezani z Izštekanimi, oziroma bodo z glasbo, ki jo izvajajo, slej ko prej našli prostor v oddaji.
Praznični torek 4. decembra se je začel že ob 16.00 uri, ko smo v preddverju Kina Šiška zbrali slovenske glasbenike, ki so zelo povezani z Izštekanimi, oziroma bodo z glasbo, ki jo izvajajo, slej ko prej našli prostor v oddaji.
Praznični torek 4. decembra se je začel že ob 16.00 uri, ko smo v preddverju Kina Šiška zbrali slovenske glasbenike, ki so zelo povezani z Izštekanimi, oziroma bodo z glasbo, ki jo izvajajo, slej ko prej našli prostor v oddaji.
Praznični torek 4. decembra se je začel že ob 16.00 uri, ko smo v preddverju Kina Šiška zbrali slovenske glasbenike, ki so zelo povezani z Izštekanimi, oziroma bodo z glasbo, ki jo izvajajo, slej ko prej našli prostor v oddaji.
Vrhunska slovenska znanost je z osrednjimi priznanji in nagradami, ki nosijo ime po mecenu Žigi Zoisu in izumitelju Janezu Puhu, ta teden pod žaromete postavila 15 posameznikov, ki so na svojem področju dosegli izjemne preboje. Imena vseh ste ta teden gotovo že slišali v kakšni od informativnih oddaj, mi pa smo se pozanimali, kdo pravzaprav so nekateri letošnji lavreati. Kaj natanko raziskujejo, kakšna je njihova vizija znanosti in celo - kako berejo Cankarja? Predstavljamo pet od njih.
Sarajevski glasbeni sestav Letu štuke je izdal nov album s pomenljivim naslovo Topla voda. Pevec in avtor besedil Dino Šaran poudarja, da je album eklektičen in poln različnih žanrov. Naslov albuma razlaga s tem, da pravzaprav živimo v času odkrivanja tople vode. "Pod vplivom tehnologije in medijev smo bomardirani z informacijami o nekih novih odkritjih, ki jih potem ponotranjimo in o njih ne razmišljamo." Dino še pravi, da se mu zdi, da živimo v nekem spinu, zasuku, povsod po svetu. Kontekst tople vode na tem albumu, je kontekst svobode. Pesem Topla voda govori o tem, da je svoboda in njeno razumevanje na moderen način - topla voda. Prave svobode v demokraciji namreč ni. Z njim se je pogovarjal Gašper Andrinek.
So stroški zdravljenja zaradi dizelskih in bencinskih izpustov so leta 2016 v Sloveniji znašali več kot pol milijarde evrov, od tega so dve tretjini k temu prispevali dizelski izpusti. Zoltan Massay – Kosubek iz Evropske zveze za javno zdravje pravi, da gre za konservativno oceno in da so realni stroški verjetno še višji. Za ta denar bi lahko zagotovili plačo 10.000 zdravnikom, izobrazili 10.000 medicinskih sester in zgradili dve srednje veliki novi bolnišnici.
Teden dni pred koncertnima dogodkoma Izštekanih 25 Andrej in Nikola Sekulović (Dan D) govorita o notranjih bojih med všečnostjo in mirom, o tem, da so mnogi voljni storiti korak več, ker imajo res radi glasbo, ter ne nazadnje, da se Izštekanih nihče ne loti z levo roko.
Po 6-mesečnem potovanju naj bi okoli 21-te ure po našem času na Marsu pristala Nasina sonda Insight, ki naj bi prinesla nove podatke o nastanku našega rdečega soseda in s tem posredno tudi o najzgodnejši zgodovini Zemlje in drugih kamnitih planetov v notranjem delu našega Osončja. V zadnjih desetletjih smo z Zemlje na Mars poslali nekaj manj kot 50 misij, nad slabo polovico je bedela Nasa. V primerjavi z zadnjimi odmevnima misija Opportunity in Curiosity bo tokratna sonda statična. Zakaj in kakšno nalogo so ji zaupali razlaga astrofizičarki na ljubljanski Fakulteti za matematiko in fiziko dr. Dunji Fabjan.
Ker Slovenci nismo imuni na ameriške potrošniške podvige in umetne praznike, smo lani zaradi popustov črnega petka drli v raznorazne veleblagovnice
Kajakaška tradicija na Soči ima bogato zgodovino. Njene brzice v zgornjem toku pri Bovcu ali pred Solkanom, tik preden se Soča razpeni, so na športni poti spremljale mnoge domače in svetovne mojstre kajakaškega športa. Danes je kajakaški center Solkan s podobo kot jo kaže ob reki, primer uspešnega projekta, kjer so tudi s pomočjo evropskih sredstev uredili objekt s celotno infrastrukturo. Na njenih brzicah se tako sproščena rekreacija s spremljevalnimi dejavnostmi združuje z vrhunskimi športnimi prireditvami, je v pogovoru z Borisom Žgajnarjem poudaril vodja centra, Andrej Humar. Projekt je bil tudi zadnji v nizu uspešnih zgodb s pomočjo evropskih sredstev, ki smo jih predstavili na Valu 202 s sofinanciranjem Republike Slovenije in Evropske unije iz Evropskega socialnega sklada.
Pred koncertom Izštekanih 25 Andrej Karoli klepeta z dvema nastopajočima! O ustvarjanju in koncertu pripovedujeta Jure Mihevc iz zasedbe Fed Horses in Blaž Učakar iz zasedbe Čedahuči.
"Ob jutrih, kakršno je današnje, se vprašam, koga sneg v resnici preseneti: drži, da sneg vsakič znova preseneti zimske službe, ali morda sneg v resnici bolj preseneti voznike?" Nejc Jemec je zato klical, voznika snežnega pluga.
Nekaj dni po enem največjih slovenskih praznikov, Martinovem, smo v eni najbolj poznanih vinskih regij v najbolj vinsko razvpiti državi preverjali, kako praznik vina obeležujejo v Alzaciji. In prišli do ugotovitve, da tega praznika sploh ne poznajo, čeprav je sveti Martin pretežni del življenja deloval in umrl prav v Franciji. Pogovarjali smo se s pridelovalcem vin iz Alzacije Yvanom Zeyssolffom, ki je neposredni potomec 11. generacije iz družine pridelovalcev vin iz kraja Gertwille.
Na vrhovnem sodišču si prizadevajo, da bi vendarle povečali zaupanje javnosti v sodstvo.
Na mestu prejšnjega objekta polindustrijske dvorane Kemijskega inštituta v Ljubljani, je na 4000 kvadratnih metrih tudi s pomočjo evropskih sredstev pred petimi leti, zrasel nov Preglov raziskovalni center. Poleg sodobnih laboratorijev in vrhunske raziskovalne opreme – izstopa predvsem transmisijski elektronski mikroskop s kemijsko analizo, ki je edinstven v tem delu Evrope, v dobrih pogojih delujejo številni raziskovalci. O projektu izgradnje je Borisu Žgajnarju več povedal vodja odseka za kemijo materialov pri Kemijskem inštitutu v Ljubljani profesor dr. Miran Gaberšček.
Pred decembrsko dvojno izdajo oddaje Izštekani, tokrat z naslovom Izštekanih 25, Andrej Karoli s Tomažem Štularjem (Bordo) in Julijanom Eričem (Prismojeni profesorji bluesa) ne izdaja skrivnosti, ampak deli manj znane podatke in napoveduje prihodnost dveh zasedb, ki bosta 4. in 5. decembra gostovali v oddaji Izštekanih 25 z Juretom Longyko v Kinu Šiška v Ljubljani.
Nika Kovač je pog-umna punca. Pred kratkim je izdala knjigo z naslovom Pogumne punce, v kateri je zbrala 30 izjemnih posameznic iz preteklosti, ki so zaznamovale svet znanosti, umetnosti, tehnologije … “Kdor za mojim hrbtom govori, se z mojo ritjo pogovarja,” je dejala odvetnica Ljuba Prenner, ki se je oblačila v moške obleke, nosila klobuke in zavračala delitev na moške in ženske zaposlene. Prav zaradi vsega tega so jo ljudje opravljali, a ona se ni dala motiti. Kdo vse se je še znašel v knjigi, preverite v pogovoru. Poleg tega pa se Nika Kovač, ki je tudi vodja inštituta 8. marec, ukvarja s sodobnimi pogumnimi puncami, z akcijo #jaztudi so začeli pri inštitutu 8. marec zbirati tudi slovenske zgodbe o nadlegovanju. Sodobna pogumna punca pa je tudi Emma Gonzalez, ki je po strelskem napadu na floridski šoli povzdignila glas in postala glavni obraz protestov za boj proti nenadzorovani prodaji orožja v Ameriki. O sodobnih in preteklih pogumnih puncah se je Niko Kovač pogovarjala Maja Stepančič.
Neveljaven email naslov