Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kultna igra Super Mario letos praznuje 35. rojstni dan! Preden je postal Mario, je bil Jumpman. Preden se je pojavil kot glavni junak videoigre Super Mario, je nastopal v arkadni igri Donkey Kong Junior. To je tudi edina igra, v kateri nastopa kot antagonist. Igro, v kateri je glavni junak, je dobil leta 1985, zato Super Mario letos praznuje 35. obletnico. Ob jubileju smo se vprašali, zakaj je igra tako uspešna, kakšni so vzroki, da vedno znova navdušuje nove igralce in kakšen bi bil Mario, če bi nastal leta 2020.
foto: MikesPhotos/Pixabay
Kultna igra praznuje 35. rojstni dan
Preden je postal Mario, je bil Jumpman. Preden se je pojavil kot glavni junak videoigre Super Mario, je leta 1982 nastopal v arkadni igri Donkey Kong Junior. To je tudi edina igra, v kateri nastopa kot antagonist. V svoji petintridesetletni zgodovini se je pojavil v več kot 200 različnih igrah, kot glavni junak je nastopil tudi v istoimenski seriji. Svoje ime je dobil po Mariu Segalu, lastniku Nintendovih pisarn v Ameriki, ki je zaradi zamude pri plačilu najemnine nekoč vdrl na sestanek in zahteval plačilo zaostalih najemnin. A kot lik video igre je prijazen, svetel in karizmatičen.
"Super Mario je popoln odraz želje po mladosti in mladosti same. Na nek način je odmev Disneya v japonski pop in sub kulturi. Je dovolj preprost in otroški, da se je priljubil otrokom, je pa z nostalgičnega stališča tudi privlačen za starejše. Ostal je z nami in tudi v prihodnje ni videti, da bo kam šel." - Sergej Hvala, oblikovalec videoiger
In kakšen bi bil Super Mario leta 2020?
"Danes bi imel brado namesto brk."
"Ne bi bil več tako hiter, ne bi toliko skakal. Verjetno bi imel otroke in učil bi."
"Ali bi bil super debel in zavaljen s sladkorno boleznijo in srčnim obolenjem ali pa super fit."
"Naredil bi ga sivega in starega, bolj mahnega in čokatega."
"Imel bi iste oblike, vendar bi grafično izgledal bolje. Mogoče bi propadel."
- anketiranci o tem, kakšen bi bil glavni junak igre Super Mario danes
Kultna igra Super Mario letos praznuje 35. rojstni dan! Preden je postal Mario, je bil Jumpman. Preden se je pojavil kot glavni junak videoigre Super Mario, je nastopal v arkadni igri Donkey Kong Junior. To je tudi edina igra, v kateri nastopa kot antagonist. Igro, v kateri je glavni junak, je dobil leta 1985, zato Super Mario letos praznuje 35. obletnico. Ob jubileju smo se vprašali, zakaj je igra tako uspešna, kakšni so vzroki, da vedno znova navdušuje nove igralce in kakšen bi bil Mario, če bi nastal leta 2020.
foto: MikesPhotos/Pixabay
Kultna igra praznuje 35. rojstni dan
Preden je postal Mario, je bil Jumpman. Preden se je pojavil kot glavni junak videoigre Super Mario, je leta 1982 nastopal v arkadni igri Donkey Kong Junior. To je tudi edina igra, v kateri nastopa kot antagonist. V svoji petintridesetletni zgodovini se je pojavil v več kot 200 različnih igrah, kot glavni junak je nastopil tudi v istoimenski seriji. Svoje ime je dobil po Mariu Segalu, lastniku Nintendovih pisarn v Ameriki, ki je zaradi zamude pri plačilu najemnine nekoč vdrl na sestanek in zahteval plačilo zaostalih najemnin. A kot lik video igre je prijazen, svetel in karizmatičen.
"Super Mario je popoln odraz želje po mladosti in mladosti same. Na nek način je odmev Disneya v japonski pop in sub kulturi. Je dovolj preprost in otroški, da se je priljubil otrokom, je pa z nostalgičnega stališča tudi privlačen za starejše. Ostal je z nami in tudi v prihodnje ni videti, da bo kam šel." - Sergej Hvala, oblikovalec videoiger
In kakšen bi bil Super Mario leta 2020?
"Danes bi imel brado namesto brk."
"Ne bi bil več tako hiter, ne bi toliko skakal. Verjetno bi imel otroke in učil bi."
"Ali bi bil super debel in zavaljen s sladkorno boleznijo in srčnim obolenjem ali pa super fit."
"Naredil bi ga sivega in starega, bolj mahnega in čokatega."
"Imel bi iste oblike, vendar bi grafično izgledal bolje. Mogoče bi propadel."
- anketiranci o tem, kakšen bi bil glavni junak igre Super Mario danes
Včasih je bila velika težava človeštva premalo informacij, danes pa živimo v času, ko jih imamo preveč. O prenasičenosti z informacijami razmišlja Tadej Štrok z inštituta Danes je nov dan.
Vlada je razpravi o spremembah medijske zakonodaje po burnem odzivu javnosti prejšnji teden vendarle odmerila nekaj tednov za javno razpravo do začetka jeseni. Kakšne javne medije potrebujemo in v kakšnem položaju so ti, odgovarja raziskovalec medijev na britanski univerzi Goldstmiths profesor Des Freedman.
Zgodnja 50. leta 20. stoletja so bila eno od najbolj razburljivih obdobij v zgodovini genetike. Aprila 1953 so v Nature izšle tri študije, ki so dokončno potrdile zgradbo DNK, molekule, v kateri se skriva ključ življenja. Za očeta modela dvojne vijačnice veljata James D. Watson in Francis Crick, ki sta leta 1962 skupaj z Mauricem Wilkinsom prejela Nobelovo nagrado. Manj pa je znano, da je ključne izračune in rentgenske dokaze prispevala Rosalind Franklin, ki je pozneje z rentgensko kristalografijo postavila tudi temelje v poznavanju RNK virusov, kar velja za pomembno osnovo tudi pri sodobnem preučevanju koronavirusov. Kdo je bila znanstvenica, ki bi lahko - če ne bi umrla tako zgodaj - lahko dobila kar dve Nobelovi nagradi in ki ji v znanosti šele dandanes namenjajo ustrezno priznanje?
Pesnik Uroš Zupan je avtor dela, ki ga je poimenoval Trboveljska knjiga. Prepleten literarni kolaž o mestu, ki ga je zaznamovalo kopanje premoga, novo spraševanje sedanje generacije umetnikov o duhovni identiteti mesta nekoč, danes in jutri, je pripoved o trboveljski izjemni, toda pogosto pozabljeni vlogi na kulturnem zemljevidu Slovenije.
V teh dneh je na nebu s prostim očesom viden komet Neowise, eden od najlepših oziroma najsvetlejših kometov na našem nebu v več kot 25. letih. Doslej je bil viden predvsem ob jutranjem svitu, že kar nekaj dni pa ga je mogoče s prostim očesom opazovati tudi zvečer. Najlepše naj bi bil viden v dneh okoli mlaja, 20. julija, če bo le nebo uredilo malo več jasnine. O kometu in še nekaterih drugih zanimivostih v povezavo z domačo astronomijo, med drugim o projektu GoChile, smo se pozanimali pri ljubiteljskem astronomu in uredniku Spikinega spletišča Mateju Mihelčiču.
Iz Sibirije so letos pomladi poročali o temperaturah, ki so tudi do 10 stopinj nad dolgoletnim povprečjem. Zaradi trenda toplejših temperatur v arktičnem krogu zadnjih nekaj let je na udaru tudi permafrost. Med drugim naj bi bilo taljenje permafrosta tudi eden od razlogov za izlitje dizelskega goriva iz rezervoarja v termoelektrarni v mestu Norilsk v Sibiriji. Kakšen je potencial talečega se permafrosta za prihodnji dvig svetovne temperature, preverimo z gostoma Gregorjem Vertačnikom iz Agencije za okolje in dr. Glebom Kraevom iz državne akademije znanosti v Moskvi.
V Sloveniji po padatkih Zveze društev gluhih in naglušnih ter Zveze društev slepih in slabovidnih prebiva približno 77.000 naglušnih, 500 ljudi s polževim vsadkom, 1500 gluhih in 10.000 ljudi s hujšo okvaro vida. Velike in bogate zahodnoevropske države za dostopnost in razvitejšo govorno tehnologijo namenjajo veliko več denarja. Kljub temu smo v Sloveniji v zadnjih letih dosegli velik in hiter napredek. Zaradi majhnega števila aktivnih govorcev slovenščine ni komercialnega interesa, da bi se tehnične rešitve za pomoč ljudem z invalidnostjo razvijale tudi v zasebnem sektorju. Zato je zagotavljanje razvoja dostopnosti z javnimi sredstvi na javni RTV za invalide, pa tudi za starejše in druge, izjemnega pomena, opozarja Tomislav Špilak, predsednik Programskega odbora za problematiko programskih vsebin za invalide na RTV.
Igranje glasbe in glasbena teorija sta med seboj zelo povezani, saj brez enega ni drugega, a predvsem učenje teorije se zdi marsikateremu učencu nepotrebno in nadležno. Na Fakulteti za računalništvo in informatiko so povezali glasbene izkušnje z računalniškimi in programerskimi znanji ter pripravili spletno platformo Trubadur. S pomočjo elementov igrifikacije, ki predstavlja pomemben didaktični proces, želijo učencem približati in osmisliti učenje glasbene teorije, hkrati pa s tovrstno platformo tudi razbremenijo učitelje, saj učenci takoj vidijo pravilne rezultate pri posameznih vajah. O igrifikaciji didaktike in njenem pomenu za učenje glasbe razmišlja dr. Matevž Pesek, docent na Fakulteti za računalništvo in informatiko v Ljubljani in eden izmed ustvarjalcev platforme Trubadur.
Botanični vrt v Ljubljani na današnjem mestu deluje že vse od leta 1810, varuje domačo floro in je varuh biodiverzitete. Ustanovljen je bil kot vrt domovinske flore v okviru visokih šol za potrebe medicinskega študija v času Ilirskih provinc in je tako naša edina ustanova, ki deluje neprekinjeno od svojega nastanka. Vrt je zasnoval Franc Hladnik, ki je bil njegov prvi ravnatelj in hkrati še predavatelj za naravoslovje in botaniko na že omenjeni šoli. Prvotno je vrt meril 33 arov, inventarni spisek za leto 1812 pa navaja že 766 domačih vrst. Danes imajo v botaničnem vrtu na Ižanski cesti, na dveh hektarjih in pol površine, 5000 različnih rastlinskih vrst iz Slovenije in celega sveta. Njegova raziskovalna rastlinska zbirka zajema več kot 20.000 enot predstavnikov naše flore, v semenski banki pa imajo shranjena semena 3500 različnih rastlinskih vrst. O nekaterih aktivnostih vrta sta nam povedala vodja botaničnega vrta dr. Jože Bavcon in raziskovalka dr. Blanka Ravnjak.
Suzana Lovec, urednica rubrik 24ur Fokus in 24ur Inšpektor na Pop TV, opozarja, da je odnos oblasti do medijev lakmusov papir demokratičnosti oblasti. Zelo pazljivi moramo biti do tega, kako se oblast loteva spreminjati medije in kakšen je njen namen, dodaja. "Če kdaj, potrebujemo zdaj močne in neodvisne medije in kredibilne informacije V naslednjih mesecih bo toliko bolj pomembno, da bodo imeli uredniki hrbtenico. Da se ne bodo dogajala umetna uravnoteževanja človekovih pravic, zgodovinskih dejstev in resnice."
Dolga leta so poletja v Tolminu odmevala po glasbenih festivalih na sotočju Tolminke in Soče, kot so naprimer Metalcamp, Punk rock holidays, Reggae riversplash itd. Letos bo menda v nekakšni koronski izvedbi sredi poletja ugledal luč le najstarejši tolminski festival Sajeta, ki pa navadno ne pritegne tolikšne množice tujih obiskovalcev. Kakšen je torej turistični utrip Tolmina v nenavadnem poletju nenavadnega leta 2020, je v minulih dneh preveril Damjan Zorc.
V salzburškem hribovitem svetu poletnim turistom pravijo begunci pred vročino. Kako koronavirus spreminja avstrijski turizem?
Predlagana novela zakona o Slovenski tiskovni agenciji močno spreminja financiranje STA, opazno se bi predrugačil postopek imenovanja članov nadzornega sveta, zakon tudi prenaša določen del produkcije STA - avtorske fotografije, radijski in video material - na trženjski sektor, spreminja se dikcija o neodvisnosti STA. Direktor agencije Bojan Veselinovič predlagane spremembe spremlja z razočaranjem, pri tem meni, da je v ozadju celotnega paketa predlagane prenovljene medijske zakonodaje namen, da bi vsi objavljali iste vsebine. To bi bilo zelo slabo za razvoj medijske krajine, opozarja.
Zelo zanimivo je slišati tudi mnenje novinarja, ki slovensko družbo in politiko opazuje kot dopisnik BBC, enega izmed najbolj uglednih svetovnih medijev. Guy De Launey, ki iz Ljubljane spremlja dogajanje v vseh državah nekdanje Jugoslavije, izpostavlja pomen kakovostnih medijev in velik pomen javnega servisa ravno zaradi izkušnje s koronavirusom. Tudi o vplivu politike na medije v državah nekdanje Jugoslavije.
Ob napovednih spremembah medijske zakonodaje smo se pogovarjali z Jeanom Philipom de Tenderjem, direktorjem za medije pri Evropski radiodifuzni zvezi EBU, ki poudarja, da ga predlagana reforma medijev pri nas skrbi. "Po eni strani javni mediji nimajo zadostnega financiranja, zato obstaja tveganje, da ne bodo več mogli izpolnjevati svojega poslanstva. Druga skrb pa je, da del denarja, namenjenega javnim medijem, vlagate v institucije, ki niso neodvisne in širijo sporočila vlade, zato so meje med neodvisnimi javnimi mediji in državno upravljanimi mediji vse bolj zabrisane," poudarja.
Za mnenje, kakšne javne medije si v Sloveniji želimo, smo vprašali komunikatorko znanosti in znanstveno novinarko na Radiu Študent Zarjo Muršič, ki je nedavno doktorirala na britanski univerzi Durham. Kot meni, je osnovna naloga javne RTV, da goji raznolikost in različnost ter da svojim bralcem, gledalcem in poslušalcem predoča zgodbe, o kateri sicer ne bi razmišljali, zgodbe, ki odprejo horizont razmišljanja in človeka izvzamejo iz mehurčka, v katerem morda nevede živi v vsakdanjem življenju. Zelo pomembno se ji zdi, da je javna RTV dostopna vsem, da ljudi vzgaja in zahteva od njih, da prisluhnejo tudi zahtevnejšim vsebinam.
Dekan Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani sociolog Roman Kuhar opozarja, da mora biti javni RTV servis v demokratičnih državah in družbah slaba vest politike. Pravi tudi, da javni RTV servis opravlja naloge in funkcije v odnosu do različnih delov družbe, ki so po svoji naravi nekomercialne. Če bi RTV podvrgli tržnim mehanizmom, kot to v zakonu predlaga vlada, bi to pomenilo njegov konec. S tem bi izgubili zadnji branik demokracije.
Novinar Mladine Vasja Jager, ki podrobno spremlja spremembe na medijskem področju opozarja, da predlogi sprememb medijskih zakonov niso reforma, ampak vse drugo. V pogovoru tudi o pomenu javnega zavoda RTV Slovenija in napadu na naodvisnost novinarstva. Foto: Bobo
Medtem ko so druge države sprejemale posebne sheme pomoči za medije, je slovensko ministrstvo za kulturo konec aprila sporočilo, da ne more zagotoviti niti izplačila sredstev iz že v letu 2019 zaključenega razpisa za sofinanciranje programskih vsebin medijev v letu 2020. Kaj to pomeni, predvsem za tako imenovane manjše, specializirane, tudi lokalne medije razmišlja Sonja Merljak Zdovc, odgovorna urednica spletnega časopisa za otroke Časoris. Foto: Osebni arhiv
Peter Čakš z Inštituta za medijske komunikacije Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko na Univerzi v Mariboru se strokovno ukvarja s spremljanjem medijske krajine, bolj podrobno tudi lokalne. Z Gašperjem Andrinkom sta se pogovarjala o tem kako zelo bi spremembe v Zakonu o medijih zarezale v lokalno novinarstvo, ki je sicer že dolgo na udaru,
Neveljaven email naslov