Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Idrijski punk band je v zgolj dveh letih delovanja pustil pečat, ki je viden še danes. O njihovi zgodbi in novem albumu, ki izide 4. decembra, z Daretom Kauričem in Dušanom Moravcem.
"Punka v naših koncih takrat še ni bilo. Bli smo ena dobra ekipa prjatlov, rekli so, da bodo naredili punk band. Meni se je zdelo to ful zanimivo. Najprej nisem bil impresioniran, ko pa sem slišal Ramonse sem takoj šel do prjatlov in jim reku, če imajo kaj proti temu, da bi špilal z njimi. "- Dare Kaurič
Kuzle je bil eden izmed najpomembnejših bendov punk vala pri nas. V obdobju svojega kratkega dvoletnega delovanja (1980-82) je bil band v studiu (žal) le dvakrat, obakrat pod taktirko Radia Študent. A dvakrat je bilo dovolj, da se je ime prijelo in zdržalo v kolektivni zavesti 40 let. Andrej Karoli se je pogovarjal z dvema članoma Kuzel, Dušanom Moravcem (Dule Dule) in Daretom Kauričem.
"Predvsem smo bili zelo mladi, neke 16, 17. Čeprav nismo znali dobro špilat, je bla energija dobra in nam je vse dobro zvenelo. Tam smo se našli. Blo je tukaj in zdaj. To je bila muska, ki nas je kot najstnike najbolj zadela."
Svoje mesto je skupina dobila tudi na kompilaciji slovenske punkovske glasbe Lepo je ..., izdani leta 1982 pri ZKP RTV Ljubljana, na kateri so tri njihove skladbe. Njihova zgodba se je kot pri večini mladih jugoslovanskih bendov prekinila z zaporednim obveznim služenjem vojaškega roka, po katerem pa se ni nikoli več sestavila.
"Idrija je bila v osemdesetih precej siva, po mestu si videl rudarje, penzioniste, paciente s psihiatrije in zdravnike. Najleši prizor je bil 1. september, ko se je s cele primorske pripeljalo nekaj sto mladenk, ki so hodile na vzgojiteljsko šolo. Mešanice vsega tega, kar smo tam videli, se odraža v naših komadih. Ljubezen, zaljubljenost, fasciniranje nad okoljem. Vse je bilo hitro, na špon. To je bila ena slika tega časa." - Dušan Moravec
Po 40-ih letih Kuzle pripravljajo nov album, ki bo izšel pri Založbi RTV Slovenija z naslovom - Naredte revolucijo – Za kuzle gre s petnajstimi izvajalci, ki so diskografijo Kuzel obrnili na glavo. Z izzivom so se spoprijeli Noctiferia, Alo!Stari, Dubioza Kolektiv, Pigs Parlament, EightBomb, Grega Skočir & Zoran Čalić, Zmelkoow, Okustični, Nick Kay, Banditi, Koala Voice, Jure Lesar, Shaun Banks, Clockwork Psycho, Haris Pilton in Buni KuZla. Album bo zunaj v petek 4. decembra, kot vinil ali pa digitalni dolpoteg.
Idrijski punkovski band je v samo dveh letih delovanja pustil pečat, ki je viden še danes. O njihovi zgodbi in novem albumu, ki izide 4. decembra, z Daretom Kauričem in Dušanom Moravcem
"Punka v naših koncih takrat še ni bilo. Bli smo ena dobra ekipa prijateljev, rekli so, da bodo naredili punkovski band. Meni se je zdelo to ful zanimivo. Najprej nisem bil impresioniran, ko pa sem slišal Ramonse, sem takoj šel do prijateljev in jim rekel, ali imajo kaj proti, da bi 'špilal' z njimi." – Dare Kaurič
Kuzle je bil eden izmed najpomembnejših bendov punkovskega vala pri nas. V obdobju svojega kratkega dvoletnega delovanja (1980–82) je bil band v studiu (žal) le dvakrat, obakrat pod vodstvom Radia Študent. A dvakrat je bilo dovolj, da se je ime prijelo in zdržalo v kolektivni zavesti 40 let. Andrej Karoli se je pogovarjal z dvema članoma Kuzel, Dušanom Moravcem (Dule Dule) in Daretom Kauričem.
"Predvsem smo bili zelo mladi, nekje 16, 17. Čeprav nismo znali dobro 'špilat', je bla energija dobra in nam je vse dobro zvenelo. Tam smo se našli. Bilo je tukaj in zdaj. To je bila muska, ki nas je kot najstnike najbolj zadela."
Svoje mesto je skupina dobila tudi na kompilaciji slovenske punkovske glasbe Lepo je ..., izdani leta 1982 pri ZKP RTV Ljubljana, na kateri so tri njihove skladbe. Njihova zgodba se je kot pri večini mladih jugoslovanskih bendov prekinila z zaporednim obveznim služenjem vojaškega roka, po katerem pa se ni nikoli več sestavila.
"Idrija je bila v osemdesetih precej siva, po mestu si videl rudarje, penzioniste, paciente s psihiatrije in zdravnike. Najleši prizor je bil 1. september, ko se je z vse primorske pripeljalo nekaj sto mladenk, ki so hodile na vzgojiteljsko šolo. Mešanice vsega tega, kar smo tam videli, se kaže v naših komadih. Ljubezen, zaljubljenost, fasciniranje nad okoljem. Vse je bilo hitro, na špon. To je bila ena slika tega časa." – Dušan Moravec
Po 40 letih Kuzle pripravljajo nov album, ki bo izšel pri Založbi RTV Slovenija z naslovom Naredte revolucijo – Za kuzle gre s petnajstimi izvajalci, ki so diskografijo Kuzel obrnili na glavo. Z izzivom so se spoprijeli Noctiferia, Alo!Stari, Dubioza Kolektiv, Pigs Parlament, EightBomb, Grega Skočir & Zoran Čalić, Zmelkoow, Okustični, Nick Kay, Banditi, Koala Voice, Jure Lesar, Shaun Banks, Clockwork Psycho, Haris Pilton in Buni KuZla. Album bo izšel v petek, 4. decembra, kot vinil ali pa digitalni dolpoteg. Vinilni album lahko predhodno naročite tukaj.
Idrijski punk band je v zgolj dveh letih delovanja pustil pečat, ki je viden še danes. O njihovi zgodbi in novem albumu, ki izide 4. decembra, z Daretom Kauričem in Dušanom Moravcem.
"Punka v naših koncih takrat še ni bilo. Bli smo ena dobra ekipa prjatlov, rekli so, da bodo naredili punk band. Meni se je zdelo to ful zanimivo. Najprej nisem bil impresioniran, ko pa sem slišal Ramonse sem takoj šel do prjatlov in jim reku, če imajo kaj proti temu, da bi špilal z njimi. "- Dare Kaurič
Kuzle je bil eden izmed najpomembnejših bendov punk vala pri nas. V obdobju svojega kratkega dvoletnega delovanja (1980-82) je bil band v studiu (žal) le dvakrat, obakrat pod taktirko Radia Študent. A dvakrat je bilo dovolj, da se je ime prijelo in zdržalo v kolektivni zavesti 40 let. Andrej Karoli se je pogovarjal z dvema članoma Kuzel, Dušanom Moravcem (Dule Dule) in Daretom Kauričem.
"Predvsem smo bili zelo mladi, neke 16, 17. Čeprav nismo znali dobro špilat, je bla energija dobra in nam je vse dobro zvenelo. Tam smo se našli. Blo je tukaj in zdaj. To je bila muska, ki nas je kot najstnike najbolj zadela."
Svoje mesto je skupina dobila tudi na kompilaciji slovenske punkovske glasbe Lepo je ..., izdani leta 1982 pri ZKP RTV Ljubljana, na kateri so tri njihove skladbe. Njihova zgodba se je kot pri večini mladih jugoslovanskih bendov prekinila z zaporednim obveznim služenjem vojaškega roka, po katerem pa se ni nikoli več sestavila.
"Idrija je bila v osemdesetih precej siva, po mestu si videl rudarje, penzioniste, paciente s psihiatrije in zdravnike. Najleši prizor je bil 1. september, ko se je s cele primorske pripeljalo nekaj sto mladenk, ki so hodile na vzgojiteljsko šolo. Mešanice vsega tega, kar smo tam videli, se odraža v naših komadih. Ljubezen, zaljubljenost, fasciniranje nad okoljem. Vse je bilo hitro, na špon. To je bila ena slika tega časa." - Dušan Moravec
Po 40-ih letih Kuzle pripravljajo nov album, ki bo izšel pri Založbi RTV Slovenija z naslovom - Naredte revolucijo – Za kuzle gre s petnajstimi izvajalci, ki so diskografijo Kuzel obrnili na glavo. Z izzivom so se spoprijeli Noctiferia, Alo!Stari, Dubioza Kolektiv, Pigs Parlament, EightBomb, Grega Skočir & Zoran Čalić, Zmelkoow, Okustični, Nick Kay, Banditi, Koala Voice, Jure Lesar, Shaun Banks, Clockwork Psycho, Haris Pilton in Buni KuZla. Album bo zunaj v petek 4. decembra, kot vinil ali pa digitalni dolpoteg.
Idrijski punkovski band je v samo dveh letih delovanja pustil pečat, ki je viden še danes. O njihovi zgodbi in novem albumu, ki izide 4. decembra, z Daretom Kauričem in Dušanom Moravcem
"Punka v naših koncih takrat še ni bilo. Bli smo ena dobra ekipa prijateljev, rekli so, da bodo naredili punkovski band. Meni se je zdelo to ful zanimivo. Najprej nisem bil impresioniran, ko pa sem slišal Ramonse, sem takoj šel do prijateljev in jim rekel, ali imajo kaj proti, da bi 'špilal' z njimi." – Dare Kaurič
Kuzle je bil eden izmed najpomembnejših bendov punkovskega vala pri nas. V obdobju svojega kratkega dvoletnega delovanja (1980–82) je bil band v studiu (žal) le dvakrat, obakrat pod vodstvom Radia Študent. A dvakrat je bilo dovolj, da se je ime prijelo in zdržalo v kolektivni zavesti 40 let. Andrej Karoli se je pogovarjal z dvema članoma Kuzel, Dušanom Moravcem (Dule Dule) in Daretom Kauričem.
"Predvsem smo bili zelo mladi, nekje 16, 17. Čeprav nismo znali dobro 'špilat', je bla energija dobra in nam je vse dobro zvenelo. Tam smo se našli. Bilo je tukaj in zdaj. To je bila muska, ki nas je kot najstnike najbolj zadela."
Svoje mesto je skupina dobila tudi na kompilaciji slovenske punkovske glasbe Lepo je ..., izdani leta 1982 pri ZKP RTV Ljubljana, na kateri so tri njihove skladbe. Njihova zgodba se je kot pri večini mladih jugoslovanskih bendov prekinila z zaporednim obveznim služenjem vojaškega roka, po katerem pa se ni nikoli več sestavila.
"Idrija je bila v osemdesetih precej siva, po mestu si videl rudarje, penzioniste, paciente s psihiatrije in zdravnike. Najleši prizor je bil 1. september, ko se je z vse primorske pripeljalo nekaj sto mladenk, ki so hodile na vzgojiteljsko šolo. Mešanice vsega tega, kar smo tam videli, se kaže v naših komadih. Ljubezen, zaljubljenost, fasciniranje nad okoljem. Vse je bilo hitro, na špon. To je bila ena slika tega časa." – Dušan Moravec
Po 40 letih Kuzle pripravljajo nov album, ki bo izšel pri Založbi RTV Slovenija z naslovom Naredte revolucijo – Za kuzle gre s petnajstimi izvajalci, ki so diskografijo Kuzel obrnili na glavo. Z izzivom so se spoprijeli Noctiferia, Alo!Stari, Dubioza Kolektiv, Pigs Parlament, EightBomb, Grega Skočir & Zoran Čalić, Zmelkoow, Okustični, Nick Kay, Banditi, Koala Voice, Jure Lesar, Shaun Banks, Clockwork Psycho, Haris Pilton in Buni KuZla. Album bo izšel v petek, 4. decembra, kot vinil ali pa digitalni dolpoteg. Vinilni album lahko predhodno naročite tukaj.
Nanos je bil od nekdaj zanimiv za raziskovalce, ki so se zanimali za naravo, kot na primer idrijski zdravnik Scopoli, mnoge pa je pritegnil tudi njegov podzemni svet. Jernej Jež je doktor geologije, zaposlen na Geološkem zavodu Slovenije, ki pravi, da je že prav Nanos in ne nanos, saj je to pogorje zgrajeno iz kar kompaktnih kamnin
Poskus leta z jadralnim padalom s planote Lijak, ki skozi vse leto skupaj z mediteransko klimo ustvarja odlične pogoje za padalce in zmajarje.
Nanos ni priljubljen le med planinci in drugimi rekreativci, ampak je zanimiv tudi če pogledamo favno in floro. O posebnostih tega pogorja nam je več povedal Marko Nabergoj, planinski vodnik in član Planinskega društva Podnanos. Sicer pa ko pravimo da gremo na Nanos, drži to le delno, gremo namreč le na njegov del, na Plešo.
O analogni zgodovini antenskega stolpa na Nanosu pripoveduje Stojan Vitežnik, dolgoletni vodja oddajniškega centra.
Jernej Bervar in Klementina Milošič sta Slovenca, ki živita in delata v New Yorku. Skupaj sta napisala knjigo z naslovom Osnove glasbenega posla in glasbena promocija. V knjigi, ki sta jo razdelila na tri dele, natančno in obenem zelo preprosto opisujeta, kaj delajo menedžer, producent, promotor, agent, založnik in distributer…. Ter na kateri točki kariere njihova vloga pride najbolj do izraza. "Mladim glasbenikom svetujeva, da objavljajo čim več svoje glasbe, čim več sodelujejo in se povezujejo z različnimi akterji v glasbeni industriji v Sloveniji kot v tujini. Mreženje je izjemno pomemben del glasbene industrije. Na tak način lahko glasbeniki najdejo veliko priložnosti, ki jih drugače ne bi." - Klementina Milošič O precej aktualni temi, tj. streamingu oziroma pretočnem poslušanju glasbe, pravita, da je ena izmed težav netransparentnost. Tudi honorarji, ki jih na primer izplačuje Spotify, se razlikujejo od države do države oziroma od trga do trga.
Prejšnji mesec smo na slovenski trg z veliko zamudo le dobili vodilnega ponudnika pretočne glasbe na svetu, švedski Spotify. O tem, za kakšno platformo sploh gre, kakšne so njegove posebnosti in zakaj je potreboval toliko časa, da je prišel v Slovenijo, smo se pogovarjali z glasbenim založnikom, zastopnikom Universal publishing v Sloveniji in soustanoviteljem neodvisne založbe SonicTribe Žigo Drofenikom.
Vse se je začelo na Mihovem domu, v katerem je skupaj s svojo družino pet let preživljala vsak konec tedna. Potem jo je pot za osem let zanesla na Golico, trinajst let je bila oskrbnica koče na Kriški gori. Leta 2014 pa se je Tonka Zadnikar ustalila v koči pod Vršičem, ki se nahaja med 16. in 17. ovinkom. Ime Tonka Zadnikar je verjetno bolj znano tistim planincem, ki se na svojih planinskih turah radi ustavite v planinskih kočah, ter tistim, ki v kočah radi tudi kaj pojeste. Pa ne le njena odlična kuha, za kar legendarno in izjemno priljubljeno oskrbnico jo je naredil predvsem odnos do ljudi, srčnost, dobra volja in neizmerna energija. Pri 73. letih Tonka Zadnikar še vedno teče - tudi kakšen 42 kilometrov dolg maraton, prepleza kakšno steno - na primer severno triglavsko in kolesari - recimo okoli Slovenije.
Čeprav smo na vrhuncu poletja, je politično dogajanje burno in prav nič poletno. Od petkovih protestov do nivoja debat in zapisov na družbenih omrežjih, od plačevanja računov kmetijske ministrice do napovedanih medijskih zakonov. Kako analizirati sedanjo politiko pri nas in tudi v Evropi? Kaj imata skupnega Orban in Varufakis? Zakaj je okoljska kriza najbolj spregledana kriza? O tem dr. Tadej Troha. Foto: Bobo
Jernej Bervar in Klementina Milošič sta Slovenca, ki živita in delata v New Yorku. Skupaj sta napisala knjigo z naslovom Osnove glasbenega posla in glasbena promocija. Klementina je diplomirala iz glasbenega menedžmenta na bostonski Visoki šoli za glasbo Berklee, kjer je študiral tudi Jernej, ki je pred leti diplomiral iz jazz kitare. Knjige sta se lotila tudi zato, ker sta vedno znova presenečena nad slabim poznavanjem glasbene industrije pri nas. Kot razlog za primanjkljaj znanja na tem področju izpostavljata, da v Sloveniji glasbene šole in fakultete teh tem ne vključujejo v svoj program.
V siloviti eksploziji amonijevega nitrata, ki je Bejrut stresla ta teden, se je v drobcu sekunde sprostilo toliko energije, kot je naša jedrska elektrarna v Krškem proizvede v treh urah. Eksplozija naj bi pline potisnila s hitrostjo 3000 metrov na sekundo, nadtlak, ki ga je povzročila eksplozija, pa je še na razdalji dva kilometra od mesta eksplozije znašal 70 milibarov, to je torej 700 kilogramov na kvadratni meter. V Bejrutu, v neposredni bližini pristanišča, pa je bil tlak 18-krat večji od normalnega tlaka, kar je povzročilo rušenje številnih stavb. Udarni val so zaznali celo na 200 kilometrov oddaljenem Cipru, potresne opazovalnice v Bejrutu so poročale o sunku tretje stopnje. Vse to je Maji Ratej povedal dr. Matej Huš s Kemijskega inštituta, ki se je poglobil v kemijsko ozadje eksplozije v Libanonu.
Na Kemijskem inštitutu podpisali sporazum o znanstvenem članstvu s francoskim Inštitutom Maxa von Laueja – Paula Langevina /pola lanževana/, ki je vodilni mednarodni raziskovalni center za nevtronsko sipanje. Na njem v Grenoblu vsako leto gostijo okoli 1.500 raziskovalcev iz 40 držav z vsega sveta, ki tam opravijo več sto eksperimentov. Na osnovi teh eksperimentov vsako leto nastane približno 600 publikacij, objavljenih v vodilnih znanstvenih revijah. Več kot četrtina vseh raziskav, ki jih opravijo, je povezanih z razvojem industrije. O tem, kakšne prednosti prinaša članstvo v ILL Sloveniji in slovenski znanosti, se je Maja Ratej pogovarjala z vodjo laboratorija za molekularno strukturno dinamiko na Kemijskem inštitutu profesorjem Francijem Merzelom.
Zgodovina mobilnih iger sega v pozna devetdeseta leta, ko so izdelovalci na telefone tovarniško naložili prve igre. Revolucijo mobilnega igranja pa so kasneje prinesli pametni telefoni, ki še danes skupaj s spletnimi "tržnicami" na hiter in preprost način kjerkoli in kadarkoli omogočajo namestitev novih aplikacij in iger. Ne obstaja otrok, najstnik, starš ali stari starš, ki v igranju igre na telefonu ne bi videl zabave. Zato smo preverili, kako mobilno igro ustvariti, kakšne pogoje slovenski ustvarjalci sploh imajo ter kako, če sploh, se z njo služi.
Prebivalstvo na Japonskem zaradi atomskih bomb posledice čuti še danes. Kakšen opomnik za vse nas je ta dogodek pred 75 leti, razmišlja naš zunanjepolitični analitik Tomaž Gerden
V človeško telo so vpisani gibi nekega življenja. S temi besedami se začne opis plesne predstave z dvema naslovoma Stičišče srečanj in Dance, no goal, ki je nastajala na otoku Tenerife, v mestu Santa Cruz, in v Plesnem teatru Ljubljana. Šest neprofesionalnih plesalcev, starejših od 65 let, je združila želja po plesu. Tri plesalke so izbrali v Ljubljani, dve plesalki in enega plesalca pa na Kanarskih otokih. Stičišče srečanj je zanimiv slovensko-španski projekt, ki je premagal pandemijo in demokratiziral plesno umetnost.
"Smo posebna generacija. Rodili smo se pred vojno, v šolo smo začeli hoditi, ko je bilo konec vojne. Do mojega petdesetega leta smo dali skozi socializem. V tem času sem končal šolanje, napisal prve komedije, se poročil in naredil družino," pravi pisatelj, dramatik in scenarist Tone Partljič. Rodil se je 5. avgusta leta 1940.
Poljski pravosodni minister je napovedal, da bo Poljska odstopila od konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (krajše: istanbulske oziroma carigrajske konvencije). Nas mora skrbeti, ker so se ob tej novici pojavili tudi odobravajoči tviti slovenskih poslancev? Slovenija je konvencijo ratificirala konec leta 2014 in po večini že tudi implementirala v slovensko zakonodajo. Del, ki še ni posodobljen, je zakonodaja o kaznovanju posilstva, saj je pri nas uzakonjen še tako imenovani "model prisile", pristojno ministrstvo pa zdaj predlaga "model veta" oziroma "ne pomeni ne". O teh zakonodajnih spremembah, pa tudi o pomenu istanbulske konvencije za žrtve nasilja smo se pogovarjali s predsednico Društva za nenasilno komunikacijo Katjo Zabukovec Kerin.
Kranjčanu Mitji Lavtarju idej in energije ne zmanjka zlepa, vsaj ko gre za potepanja in potovanja. Ta so se najprej začela s starši, kar nekaj Evrope in Balkana je videl z reprezentanco vaterpola na turnirjih. Pozneje so prišla na vrsto samostojna potovanja in pri 23 letih je imel obkljukane vse evropske države. Začel je razmišljati o bolj oddaljenih koncih, nakar je pomislil, da je pošteno, da preden obišče druge celine, spozna Slovenijo in tako v petih letih in pol obiskal vsa slovenska naselja, torej 6036 krajev.
Kultna igra Super Mario letos praznuje 35. rojstni dan! Preden je postal Mario, je bil Jumpman. Preden se je pojavil kot glavni junak videoigre Super Mario, je nastopal v arkadni igri Donkey Kong Junior. To je tudi edina igra, v kateri nastopa kot antagonist. Igro, v kateri je glavni junak, je dobil leta 1985, zato Super Mario letos praznuje 35. obletnico. Ob jubileju smo se vprašali, zakaj je igra tako uspešna, kakšni so vzroki, da vedno znova navdušuje nove igralce in kakšen bi bil Mario, če bi nastal leta 2020. foto: MikesPhotos/Pixabay
Številni študentje so se v preteklem študijskem semestru namenili na izmenjavo v tujino, a je epidemija njihove načrte predrugačila. Mnogi so se z misije "Erasmus" vrnili že po nekaj tednih, številni pa so ostali v tujini tudi med zaprtjem meja in si karanteno delili s cimri v študentskih stanovanjih. Prihodnost izmenjav Erasmus za študijsko leto 2020-2021 je zaenkrat še neznana, v interesu tako študentov kot fakultet je, da bi se projekt mobilnosti nadaljeval. Domače in tuje univerze spremljajo epidemiološke slike držav, s katerimi imajo sklenjene pogodbe o izmenjavah študentov, na podlagi katerih bodo sprejemale odločitve. Pričakovati pa je, da se bo zaradi koronavirusa za izmenjavo odločilo manj študentov kot sicer.
V kakšni kondiciji je ob pandemiji kadrovska stroka, v kolikšni meri se bo kadrovanje še bolj preselilo na splet in kaj nove razmere zahtevajo od vodij? O dodatnih izzvih za kadrovske strokovnjake pa tudi o tem, kakšne nove veščine podjetja iščejo pri sodelavcih, smo se pogovarjali z direktorjem regije Adriatik pri Adeccu Mirom Smrekarjem.
Neveljaven email naslov