Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Že pol avokada na dan ima zaradi visoke vsebnosti fitosterolov pozitivne učinke na raven holesterola in lipidov v krvi
Avokado je plod, ki mu pozornost pri nas posvečamo šele v zadnjih nekaj letih. Pred tem je bil med Slovenci slabo poznan. Najbolje je uživati surovega, vendar so zares okusni samo povsem dozoreli sadeži. Iz avokada lahko pripravimo številne jedi, med drugim svetovno znano omako guacamole, slane namaze in zdrave sendviče. Iz mesa avokada pridelujejo tudi avokadovo olje. Sestavljen je pretežno iz vode, maščob in ogljikovih hidratov, od katerih prevladujejo vlaknine (6,7g/100g). Sladkorje vsebuje le v zanemarljivih količinah. Med vitamini in minerali so v večjih količinah zastopani pantotenska kislina (B5), vitamin B6, folat, vitamin K in vitamin E, v manjši meri pa še vitamin C, niacin (B3), riboflavin (B2) in kalij.
“Preliminarne klinične študije so pokazale, da ima že pol avokada na dan zaradi visoke vsebnosti fitosterolov pozitivne učinke na raven holesterola in lipidov v krvi, kalij in lutein pa prispevata k nižjemu krvnemu tlaku. Eden izmed rastlinskih sterolov, ki ga najdemo v avokadu, β-sitosterol, spodbuja delovanje našega imunskega sistema, zato njegovo uživanje pripomore k zdravljenju nekaterih imunsko pogojenih bolezni, kot so npr. različne infekcije, HIV in rakava obolenja. Rezultati študij so pokazali tudi, da avokado pomaga pri uravnavanju telesne mase, zaradi velike vsebnosti antioksidantov pa preprečuje poškodbe DNK in tako pripomore k zdravemu staranju.”
Že pol avokada na dan ima zaradi visoke vsebnosti fitosterolov pozitivne učinke na raven holesterola in lipidov v krvi
Avokado je plod, ki mu pozornost pri nas posvečamo šele v zadnjih nekaj letih. Pred tem je bil med Slovenci slabo poznan. Najbolje je uživati surovega, vendar so zares okusni samo povsem dozoreli sadeži. Iz avokada lahko pripravimo številne jedi, med drugim svetovno znano omako guacamole, slane namaze in zdrave sendviče. Iz mesa avokada pridelujejo tudi avokadovo olje. Sestavljen je pretežno iz vode, maščob in ogljikovih hidratov, od katerih prevladujejo vlaknine (6,7g/100g). Sladkorje vsebuje le v zanemarljivih količinah. Med vitamini in minerali so v večjih količinah zastopani pantotenska kislina (B5), vitamin B6, folat, vitamin K in vitamin E, v manjši meri pa še vitamin C, niacin (B3), riboflavin (B2) in kalij.
“Preliminarne klinične študije so pokazale, da ima že pol avokada na dan zaradi visoke vsebnosti fitosterolov pozitivne učinke na raven holesterola in lipidov v krvi, kalij in lutein pa prispevata k nižjemu krvnemu tlaku. Eden izmed rastlinskih sterolov, ki ga najdemo v avokadu, β-sitosterol, spodbuja delovanje našega imunskega sistema, zato njegovo uživanje pripomore k zdravljenju nekaterih imunsko pogojenih bolezni, kot so npr. različne infekcije, HIV in rakava obolenja. Rezultati študij so pokazali tudi, da avokado pomaga pri uravnavanju telesne mase, zaradi velike vsebnosti antioksidantov pa preprečuje poškodbe DNK in tako pripomore k zdravemu staranju.”
Starejši skupaj z nosečnicami in otroki sodijo v rizično skupino ljudi, pri katerih velja previdnost pri uživanju nekaterih skupin živil. V starejšem življenjskem obdobju se zmanjšujejo motorične zmožnosti, kar lahko povzroča težave pri pripravi hrane in hranjenju. Na željo po prehranjevanju vpliva tudi slabšanje funkcije okusa in vonja. Oslabijo tudi vid in sluh ter funkcije prebavnega sistema – od slabših zob in nezmožnosti žvečenja do upočasnjene peristaltike in zmanjšanja izločanja prebavnih sokov v celotnem prebavnem traktu. Tudi stranski učinki zdravil lahko odvračajo od hranjenja in povzročajo podhranjenost. Starostniki so zaradi oslabljenega delovanja imunskega sistema bolj dovzetni za okužbe in zastrupitve z živili. Zaradi vsega naštetega je v tretjem življenjskem obdobju uživanje zdravih in varnih živil še posebej pomembno.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
Če bi vam rekli: izvolite za zajtrk malce fosforja ali fosfatov, bi nas najbrž malce čudno pogledali, a fosfati se nahajajo v mnogih živilih, zlasti beljakovinskih in so nujni za zdravje naših kosti in zob. Na drugi strani živilska industrija uporablja fosfate v obliki aditivov iz različnih tehnoloških razlogov – za uravnavanje kislosti živil ter kot emulgatorje in stabilizatorje. Kaj so pravzaprav fosfati, v katerih vrstah živil se nahajajo in ali nam preveč fosfatov lahko tudi škodi, o tem z Nino Zupanič z Inštituta za nutricionistiko v Ljubljani.
V tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?” govorimo o rastlinskih vrstah mleka, kot so mandljevo, kokosovo, ovseno ali sojino mleko. Vsaj proizvajalci so jim nadeli takšen naziv, četudi takšno poimenovanje ni točno, poudarja prehranska strokovnjakinja in dipl. inž. živilstva in prehrane Anja Pristavec. Mleko je namreč tekočina, ki jo pridobimo z molžo sesalcev, ti napitki pa so narejeni iz žit ali oreščkov. Kako zdravi so, je odvisno od sestavin, iz katerih so narejeni. Pri večini napitkov gre za industrijsko predelana živila, zato ni samo po sebi umevno, da so tako zdrava, kot se jim pripisuje. So pa, kot pravi sogovornica Anja Pristavec, lahko zelo funkcionalna, zlasti za ljudi z laktozno intoleranco.
Neveljaven email naslov